Arhiv za Avgust, 2013

1. pregled po operaciji


h1 30.08.2013

Danes je petek. Mineva 9. dan po moji operaciji. V sredo mi je mami, ki je zdravstveni delavec, odselotejpala moje 3 zareze in pokazale so se tri lepo zaceljene brazgotine. Šele takrat sva opazili, da je tista od pike zašita, ostali pa sta bili samo zaselotejpani. Isti dan sem poklicala tudi genetsko ambulanto na OI, za testiranje gena raka na dojkah in jajčnikih. Prijazna medicinska sestra mi je poslala na e-mail vprašalnik o družinskem drevesu, da se vidi koliko je obolelih za rakom v družini. Dogovorili sva se, da ji ga dostavim v petek, ko imam že ravno pregled pri mojem kirurgu. Vprašalnik se že v samem startu vidi, da je narejen za starejše gospe. Vpisati bi morala namreč tudi vse svoje otroke in vnuke. :)

Čeprav so bile brazgotinice v začetku lepe, pa se mi je ena, tista največja, od tumorja, žal včeraj vnela. Po besedah mojega kirurga menda to ni nič takega. Celoten postopek, kako se je lotil te nadloge je pa tak, da mi je takoj na začetku povedal:
Dr.: “tole bo bolelo”
D: O ne ne, jst se tega ne grem več. Me je že dosti bolelo. Dejva se dogovoriti, da se rana omrtviči, pa da ne bo bolelo.  :)
Dr: ne bo šlo, ker je zagnojeno in ne bo prijelo
D: lejte, jst sem pogajalec, dejva se nekaj dogovoriti
Dr: Haha, to ni demokracija, ampak…
D: Diktatura!
Dr.: Ja, diktatura in diktator sem v tem primeru jaz :) :)
(naj povem, da imam zelo fajn in za hece kirurga in sem z njim zelo zadovoljna).

Z injekcijo mi je nato izbrizgal nekaj tekočine, da jo bo poslal na teste in s nekimi wanna be škarjami razširil rano, ter očistil vse skupaj, tako da mi je v rano vbrizgal vodo ali mogoče fiziološko? Zraven pa se začel spet smejati: “všeč mi je to…”pogajalec”", je rekel. Mhm. Njemu že, meni ne toliko, ker mi dejansko ni uspelo izpogoditi popolnoma nič.  Je pa res, da se bolj grozno vse skupaj sliši, kot pa je dejansko bolelo. Po mojem porodu se mi zdi, da je vsaka bolečina samo blaga bolečina (naj ostane pri temu). :) Potem mi je predpisal še antibiotike za naslednjih 10 dni in mi na levo dojko narisal s flumastrom mejno črto (počutila sem se kot Samantha iz SATC) in rekel, da če se bo vnetje razširilo preko nje, moram v ponedeljek prit k njemu.

No, takoj ko sem vstopila v ordinacijo, še preden mi je rano ščistil. oz. jo sploh videl, sem ga vprašala, če so že prišli histološki rezultati tumorja, pa jih žal še ni bilo. Tako da naslednji petek imam zopet pri njemu pregled in takrat sigurno izvem rezultate. Odstranil pa mi bo tudi šive.

Nato sem šla na fizioterapijo v pritličje zgradbe C, Onkološkega inštituta. Fizioterapevtka me je dodobra “razmajala” in povedala, da sem menda hiper. Hiper? Ja, hiper gibljiva, je rekla. To se menda vidi tako, da če stegneš roke gor, imaš komolce na “X”. No, noge mi res skoraj uspe dati za glavo, tako da očitno bo nekaj na tem. :) Je pa možno, da imam mogoče malo poškodovan en živec (nič hujšega), ker me pri enem določenem gibu nekaj kot zaelektri. Ampak po moje, da bo ok…tudi če ne, ne bo nič takega.

Po fizioterapiji sva se dobili s cimro iz OI, gospo Mariko. Peljala me je v najlepšo gostilno v Ljubljani, v bližini Onkološkega inštituta. Naj povem, da je to eden največjih sončkov, kar jih poznam. Toliko pozitivne energije…ujele sva se že na samem začetku in po moje imam novo, zelo dobro, prijateljico. :)

Po čaju in klepetu sem zopet odšla v Zgradbo C, OI, tokrat v 3. nadstropje, kjer je genetska ambulanta. Medicinska sestra me je naročila že v torek na odvzem krvi, da se bo testiranje čimprej začelo. Povedala mi je, da so ponavadi dejavniki za rak, če ni gensko pogojen, zunanji, kot so stres in/ali prehrana.  Gena sta 2. BRCA1 in BRCA2. Testirali me bodo najprej za tistega, ki je potrjen v naši družini in ti rezultati bodo tudi dokaj hitro znani. Če pa bo rezultat tega testa negativen, pa se naredi podrobna analiza še za drugega in se na rezultat čaka približno pol leta. Vprašala sem jo, če je možno, da imam oba, pa mi je povedala, da so to tako močne okvare, da se v takem primeru najbrž ne bi niti rodila. Potem mi je še rekla, da se je v slučaju pozitivnega gena dobro odločiti za odstranitev, pa sem ji povedala, da imam že dogovorjeno, da v tem primeru dobim eno košarico večje. :)

Všeč mi je, ker so na onkološkem inštitutu res vsi zelo pozitivni in dobrovoljni. Prijazni. Nihče te ne gleda, kot da boš že naslednji dan umrl, kot sem to videla v očeh zdravnice in medicinske sestre v Novem mestu, ko mi je povedala, da imam raka. Je pa res, da v takih bolnišnicah niso vajeni pri tako mladih, da pokažejo testi rakavo tkivo, medtem ko na onkološkem sploh nimaš tam kaj početi, če nisi “the chosen one”, tako da so nas vajeni in nihče nima tistih pogledov v očeh. Seveda ne gre zdravnici v Novem mestu zameriti. Je bila pač šokirana, ker tega ni pričakovala… Za mene bo vedno moja herojka, saj je odkrila mojega raka in urgirala v trenutku. Naj povem, da datuma iz brežiške bolnišnice še zdaj nisem dobila. Ja, tistega datuma za pregled na ambulanti za dojke. In če ne bi šla po novo napotnico h ginekologu, še zdaj ne bi vedela, da imam raka. No, po besedah moje mami, sigurno berejo moj blog in je zato niso poslali. :D Pa da samo ne pljuvam po njih, naj povem, da so moji profesorici pa ravno v Brežicah potrdili raka, medtem ko ga v LJ niso videli. Nauk zgodbe: poslušaj svojo telo in pojdi po drugo mnenje.

Po fizioterapiji sem se dobila z mojo dietetičarko, ampak samo na krajšem klepetu, saj je minilo premalo časa od zadnjega merjenja, tako da bova meritve naredili drug teden.

Sledilo je kosilo z bivšo cimro, ki specializira na Onkološkem. Odpeljali sva se v center v mojo najljubšo restavracijo (DaBuDa). Naročili sva tako dobre jedi, da pri sosednji mizi človeka sploh nista povedala, da sta dobila napačno hrano, ko jima je natakar po pomoti dostavil najino. :) Kaj sva jedli? Jaz ribo v choo chee omaki, z rižem in zelenjavo na žaru, cimra pa je jedla mojo najljubšo jed, zelenjavni Pad Thai. Zaradi pomote sva malo dlje čakali, ampak naju ni nič motilo, saj sva se tako lahko naklepetali še za nekaj časa nazaj. DaBuDa pa je častil sladico. :)

Preden sem odšla domov, sem se še na hitro dobila v Sputniku s prijateljico, potem pa se odpeljala domov. Kako lep dan je bil za mano. :) Včasih prav pogrešam Ljubljano. Je nisem znala dovolj ceniti, ko sem jo videla vsak dan v času študentskih let. Toliko spominov… :)

Tako, jaz sem super. Počutim se odlično. Naslednji korak je odvzem krvi na OI za testiranje na gen, nato počakamo na petek, da končno izvem proti čemu se borim,  potem pa določanje terapije. Lep vikend, dragi moji. Pazite na cesti.

Zbirko blogov, ki sem ji dodala še drugi del, v katerem so članki strokovnjakinj iz področja odkrivanja in zdravljenja raka, vključno z nekaj temami, ki so se mi zdele skozi zdravljenje pomembne, sem izdala v knjigi Vem, da zmoreš, Darja. Več o knjigi si lahko preberete na www.karcinomdojke.si, kjer jo lahko tudi naročite.
Darja

  • Share/Bookmark

Okrevanje po operaciji


h1 26.08.2013

Mineva 5. dan po operaciji. V četrtek in petek sem se tako dobro počutila, da sem bila kar malo preveč aktivna. Kako ne bom…končno sem spet videla svojo malo, ki je v času mojega bivanja na OI shodila kot velika, tako da jo je bilo eno samo veselje gledati :)  in prišli so obiski, katerih sem bila zelo vesela. Posledično sem vikend preležala s knjigo v roki in lepo počivala. Bolečine niso hude, tako da vzamem samo približno eno tableto proti bolečinam na dan, čeprav imam predpisane 3-6.

Vsak večer dobim v trebuh injekcijo proti strjevanju krvi in te so za moje pojme še najbolj neprijetne, čeprav je igla res tanka, tekočine pa malo. In potem spet prideš do spoznanja, kako je sladkornim bolnikom, ki si brizgajo inzulin na dnevni bazi. Prav tako moram imeti povite noge z elastičnim povojem. Dobro, da ni več tako vroče.

Doma smo ugotovili, da sploh nimam nič šivov. So ti medicinski selotejpi zgleda tako zelo dobri, da samo malo “poselotejpajo” in je to to. :) Me prav zanima, kako bo videti brazgotina. oz. kar vse tri v primerjavi s tisto eno na roki, kjer sem bila pred leti šivana.

Zopet sem se lotila branja člankov o mojem tumorju, tokrat angleških. Sploh članek iz ameriške nacionalne knjižnice medicine je zelo dober. Tam sem našla statistiko, delano na Nizozemskem, za leto 2009.  Od približno 194 280 rakov na dojki, je bilo 1078 primerov mojega raka, kar je 0,5% vseh rakov. Spet sem prebrala, da je značilen v večini primerov za starejše gospe ali/in tudi moške. Sem skoraj sigurna, da je večja možnost, da papilarni karcinom dojke dobi moški, kot ženska mojih let. :)

Podatki nizozemskega registra rakavih bolnikov iz leta 2009:

Od 1078 bolnikov z papilarnim karcinomom jih je 159 bilo starih manj kot 50 let (15%), 356 je bilo starih med 50–69 (33%), in 563 bolnikov je bilo starih 70 ali več (52%). Večina bolnikov je bolezen odkrila v zgodnjem stadiju (Stadij 1: 488 bolnikov, kar je 45%), stadij 2: 478 bolnikov, kar je 44% in samo 27 bolnikov (3%), je že imelo metastaze, kar pomeni, da se je rak že razširil. Potem piše še o razredih, kako hitro se rak širi in pri večini nimajo podatkov, je pa značilno, da se moj rak širi počasi, zato naj bi bile možnosti preživetja zelo dobre.

Članki so odlični, polni podatkov, ampak spet, moji znaki so tako netipični za to vrsto raka, da bom počakala na rezultate histologije, potem pa se lotila nadaljnjega raziskovanja. Nekje sem naletela tudi na podatek, da se kemoterapija pri domnevno moji obliki raka sploh ne priporoča, da je ta bolj priporočljiva za rake, ki se hitro širijo. Je pa zanimiv še en podatek, ki pravi, da je ta rak tako redek, da se vsakega bolnika obravnava posebej, saj še nimajo dovolj podatkov, da bi se lahko določilo standardno zdravljenje. So pa vseeno % preživetja zelo dobri, zato tiščim peščice, da bo rezultat pokazal neinvazivnega intracističnega raka dojke in se naj uslišijo besede nekoga, ki mi je dejal, da sem preveč “zajebana”, da bi se rak upal kam razširiti. :)

Zdaj pa še nekaj besed o moji prehrani. Malo pred operacijo sem dobila sporočilo znanke, ki se je po njenih besedah zjokala, ko je prebrala moj blog, saj me bodo menda s tem, da so mi priporočili, da se poredim z beljakovinami in mlečnimi izdelki, ubili. Zato bom še ekrat povedala. Moje telo je bilo pri 49,5 kilah preslabotno, da bi se kosalo z vsem, kar me sedaj čaka. Bila je ena sama groza gledati vago, ki se je kar spuščala, čeprav sem bila pred boleznijo ponosna na ta spust. :) V času pred operacijo sem se res “nažirala”, da sem pridobila mišično maso in da končno nisem bila več kronično utrujena. Zdaj zopet jem normalno. Mlečnih izdelkov res ne pojem veliko, jajc pa tudi minimalno. Po operaciji pa kile lepo stojijo na približno 53, kar je super in toliko je za moje pojme čisto ok teža.

Moja laična logika glede raka mi pravi, da sem se ga znebila, zato tudi ni več potrebno prenajedanje, da se kile kolikortoliko obdržijo. Ampak prosim…nihče na tem svetu ne bi smel biti toliko pogumen, da lahko bolnemu človeku s 100% gotovostjo trdi, da ga bo neki način zdravljenja, za katerega so se eni leta in leta izobraževali, ubil in da ga bo posledično njegov način pa sigurno rešil. Verjamem, da ni mišljeno slabo, ampak pri takem zdravljenju pač ne moreš biti 100%. Sploh ker je oblik raka toliko, da enostavno ni enega in edinega načina za zdravljenje le-tega.

Sem za alternativo, ampak kot komplementarno vejo tradicionalni medicini. Imam kar nekaj prehranskih dodatkov. V bistvu toliko, da težko jemljem dosledno kar vse.

Ganoderma (za jačanje imunskega sistema, dobi se jih v lekarni, doza za rakave bolnike je 3×2 kapsule na dan)
Ribodherm – 1 kapsula na dan
Vitamin C – 1 tableta na dan
Vitamin B – 2×2 tableti na dan
pol litra limonade na dan (vsako jutro)
pol litra limonade z ingverjem, cimetom in medom (vsak večer)
pol litra sadno-zelenjavnega smoothija
4-5 žlic zvarka iz aloe vera arborescens (šnops, listi te aloe in med) – včeraj mi je prijazni gospod, mož mamine sodelavke, prinesel 2 flaši, ki ju je sam pripravil. Hvala še enkrat!
1 šalico zelenega čaja
1 Prosure na dan (po operaciji mi je uspelo spiti samo polovico enega)
1 žlička Graviole na dan (prašek iz te rastline, ki naj bi bil fajn za rakave bolnike in ga kar hitro razprodajo, takoj ko pride na police naše Hiše narave)
1 žličko olja črne kumine

Izogibam se sladkorju (razen, če v bolnici ne dajo druge hrane), svoje hrane ne solim. Testenine niso več iz bele moke, pojem veliko kozic, moram v trgovino še po kakšno ribico. Rada imam solato, kjer je veliko naribane surove pese, paprike in paradižnika ter čebule (vse iz našega vrta), zalito s konopljinim oljem in posuto z lanenimi semeni. Čakam pa še na laneno olje.

Mislim, da je to to, od prehrane. Vmes pa jem normalne obroke.

Rada bi se zahvalila še vsem, ki pomagate na kakršen koli način. V stiski spoznaš svoje prijatelje in sama sem ugotovila, da imam cel kup prečudovitih. Hvala ker me podpirate in sledite mojemu boju. :* <3

Zbirko blogov, ki sem ji dodala še drugi del, v katerem so članki strokovnjakinj iz področja odkrivanja in zdravljenja raka, vključno z nekaj temami, ki so se mi zdele skozi zdravljenje pomembne, sem izdala v knjigi Vem, da zmoreš, Darja. Več o knjigi si lahko preberete na www.karcinomdojke.si, kjer jo lahko tudi naročite.
Darja

  • Share/Bookmark

3/3 – gremo domov


h1 22.08.2013

<3 <3 <3

Včeraj so me stradali in za jest nisem dobila od torka od 9ih zvečer pred operacijo in očitno so mislili, da bom zdržala do današnjega, četrtkovega zajtrka. Torej en dan in pol. Hvala prijateljici, ki mi je včeraj zvečer prinesla Jaffa piškote, ki sem jih lepo cele pojedla. Menda se po anesteziji ne sme jesti, ker ti je lahko slabo. No, po mojih enormnih vnosih hrane pred operacijo, se moj želodec ni zadovoljil s postom in je še zdaj hvaležen za energijsko bombo.

Od operacije, vse do danes zjutraj, sem bila privezana z obema rokama na različnima zadevama. S prvo na merilec srčnega utripa in dihanja, pa verjetno še česa,  z drugo pa na infuzijo fiziološke raztopine in protibolečinskega sredstva. Spalo se mi ni, jesti nisem smela, ko sem imela telefon v roki, pa sem dobivala opozorila: “Boš rabila očala…ne glej preveč v telefon, ti rečem” – so bile besede prijaznega medicinskega brata :) No, pa vseeno mi je uspelo spisati včerajšnji blog.

Glede operacije. Veliko ljudi me sprašuje, koliko in kaj se je odrezalo. Če je zdaj “luknja” ali če manjka cela ali če že imam implante. Ne, zgleda vse kot prej, sem odgovorila prijateljici. In potem mi pošlje sporočilo: “pol praws das se vedno najbl huda joskarca”? No, zaenkrat zgleda še vse na svojem mestu, samo da je odstranjena bula, ki je po besedah moje sosede “šla rakom žvižgat”. :)

Zjutraj je prišel moj kirurg na obisk, povedal, da je tumor in bezgavko dal že med operacijo na hitri test in da je izgledalo vse ok. Vseeno potrebujejo zdaj eden ali 2 tedna časa, da se bezgavka in tumor podrobno proučita – da se vidi, če so vsi robovi čisti, da ni na kakšnem ostalo še kaj rakavih celic. Tako da naslednji korak je čakanje rezultata. Naslednji petek imam zopet posvet s svojim kirurgom in mogoče bodo rezultati že znani. Če ne takrat, pa en teden kasneje.

Domov sem šla okoli pol enajstih. Dobila sem recept za tablete proti bolečinam Analgin in 10 ampul Fragmina, ali z drugimi besedami, vsak dan naslednjih 10 dni dobim v trebuh injekcijo s sredstvom proti strjevanju krvi (HB moja mami obvlada te zadeve, drugače bi se menda morala špikati sama). In imeti moram povite noge z elastičnim povojem – iz istega razloga.

Naprej pa me bo v svoje roke prevzel internist, ki mi bo določil nadaljnje zdravljenje.

Pa še par sličic:

Pred odhodom domov - s cimro, gospo Mariko in Elo

No, ni ravno iz Rock Otočca :)

No, ni ravno iz Rock Otočca :)

Na tole sem bila priklopljena do danes zjutraj

Na tole sem bila priklopljena do danes zjutraj

Adijo OI za kratek čas

Nasvidenje OI...do naslednjega tedna.

Zbirko blogov, ki sem ji dodala še drugi del, v katerem so članki strokovnjakinj iz področja odkrivanja in zdravljenja raka, vključno z nekaj temami, ki so se mi zdele skozi zdravljenje pomembne, sem izdala v knjigi Vem, da zmoreš, Darja. Več o knjigi si lahko preberete na www.karcinomdojke.si, kjer jo lahko tudi naročite.
Darja

  • Share/Bookmark

Dan 2/3 na Onkologiji


h1 21.08.2013

Včeraj zvečer je že vse potekalo v pripravah na operacijo. Od sestre sva s cimro, gospo Mariko, dobile natančna navodila. Zjutraj budnica ob 5.30, tuširanje, potem pa v klet na oddelek za nuklearno medicino na preiskave in potem operacija. Pogledali sva še en del filma o Thruman Capote-ju, spet po žensko klepetali in gospa Marika mi je zmasirala še cel hrbet in vrat. Če ne bi bila večerja takšna kot je bila, bi oddelek E4 kamot dobil vsaj 4 zvezdice. :-) no potem sva dobili tableti za spanje in se odpeljale v svet sanj.

Zjutraj sem že ob 7ih zjutraj odšla v klet na oddelek za nuklearno medicino, na preiskavo, ki se ji reče limfoscintigrafija. Gre se zato, da kirurg vbrizga poleg tumorja zelo majhno količino radioaktivne snovi. Ta gre po limfi do varovalne bezgavke, oz. po domače – s tem postopkom ugotovijo, katero bezgavko bodo odstranili, saj je le-ta prva do katere bi prišle rakave celice, če bi jim bilo do tega. Ampak hvala bogu niso imele te želje, kot je zaenkrat videti. :-)

Med preiskavo mi je družbo delala moja bivša cimra, ki ravno specializira na nuklearnem oddelku onkološkega inštituta. Po preiskavi me je pospremila v sobo in po 10ih minutah sta prišli z baloni v rokah moji prijateljici, mamici, Martina in Goga in me tako prijetno presenetili, da se zdaj ne morem izbrisati nasmeška iz ust. Prinesli sta mi knjižico z lepimi mislimi in odtisi malčkov in mamic iz našega kluba samskih mamic. Prelepo!! Hvala, drage moje! <3

Vmes med preiskavo, sem dobila tudi tableto za sprostitev in ne vem ali je bila kriva ta, ampak strah me ni bilo popolnoma nič. Malo pred dvanajsto so pripeljali voziček in me odpeljali v 3.nadstropje, kjer je operacijska. Cel kolektiv je bil zelo sproščen in prijazen. Pred operacijo smo se pogovarjali, kakšen je najboljši način za pripravo domače slivove marmelade. :) Zdravnik mi je vbrizgal še neko barvilo, menda da bo med operacijo točno vedel katera bezgavka je. Baje da se bo obarvala in s pomočjo neke naprave, ko se ji ta približa, oddaja zvok “bip biiiiip biiiiiip” -to so besede mojega kirurga :-)

No, prosila sem ga še, če že reže, če bi lahko odstranil se neko piko na koži, ki je bila blizu tumorja. Je rekel, da ni problema, pa še na preiskavo jo bo poslal. Tako…se nekaj priprav anesteziologinje in sem zaspala. Še šteti mi ni bilo treba od sto pa na dol, kot sem morala to naredili leta nazaj, med neko drugo operacijo.

Zbudila sem se uro kasneje v prebujevalnici. Pol ure sem bila bolj šibka, potem pa imela cel kup energije. Okoli mene vsi spijo, jaz pa ne morem. Lačna sem, za jest pa dobim menda šele jutri. Po mislih se mi podijo pice, pad thai, in en kup slastnih reči. Bah :-)

Tako zdaj pa je bila pri meni sestrična, najavila se je se prijateljica, mož od moje cimre pa nama je obema prinesel rožico. :-) posteljo mi seveda krasijo še baloni :-)

Kirurga po operaciji se nisem videla, menda šele jutri, prej pa mi je že povedal, da obstaja 10% možnost, da bo operacijo potrebno ponoviti, če robovi izrezanega tumorja ne bodo cisti. Ampak seveda da bodo.

Ne vem kaj mi je, ampak sem polna energije in čisto nič zaspana…mogoče pa spet dobim magic pill. :-) no, pa lep večer. Se opravičujem za tiskarske škratke.

Zbirko blogov, ki sem ji dodala še drugi del, v katerem so članki strokovnjakinj iz področja odkrivanja in zdravljenja raka, vključno z nekaj temami, ki so se mi zdele skozi zdravljenje pomembne, sem izdala v knjigi Vem, da zmoreš, Darja. Več o knjigi si lahko preberete na www.karcinomdojke.si, kjer jo lahko tudi naročite.
Darja

  • Share/Bookmark

1/3 na Onkološkem inštitutu


h1 20.08.2013

No, pa dejmo prvi blog spisat na telefon. :-)

Zgodaj zjutraj smo se vsi 4je odpravili v Lj. Ker je padal dež, smo se poslovili kar na avtobusni postaji, da sem bila cim manj mokra… Kako zelo bom pogrešala svojo malo… <3

V sprejemni so me poslali v 4 nadstropje, na oddelek “E4″. Ker postelja še ni bila pripravljena, sem čakala v dnevnem prostoru kar nekaj časa, ko mi je sestra prišla povedat, da se je moj zdravnik dogovoril za ponovni ultrazvok in da naj grem kar takoj dol. Pred vrati UZja sem takoj opazila gospo na postelji, z ruto na glavi… Odšla sem do nje in jo vprašala, če je žejna. Prikimala je… Natočila sem ji vodo in začeli sva pogovor… 38let. Tumor nekje pri medenici, pritiska na živec, zato ne more hoditi…dolgo niso vedeli kaj je z njo narobe. Bolečine pa so pripisovali revmi. To je že njen 2. tumor. Prvega je imela pri 8ih v glavi. Oba maligna. Imam občutek, da bo takih zgodb se veliko. :-/

UZ je bil super! Zdravnica, ki ga je opravljala, ni našla nobenih novih tvorb v dojkah, bezgavke pa so menda na ogled tudi v redu. Moj tumor je malo zrasel, za pol centimetra na eni strani. Tudi sama sem čutila ko nekakšen jeziček, je pa menda ta del napolnjen z vodo.

Potem sem odšla nazaj na E4. Tukaj so zelo prijazni vsi po vrsti… Postelja sicer še ni bila pripravljena, mi je pa ena od sester takoj prinesla kosilo in si zapisala, da bo moja hrana naprej vegeterijanska. Po kosilu se dobila posteljo in super 2 cimri. Gospo Mariko, ki izvira iz Makedonije in je v Slovenijo prišla študirat arhitekturo, 50 let nazaj, in je tukaj tudi ostala. Imena druge gospe pa si nisem zapomnila, saj je kmalu po mojem prihodu odšla na operacijo.

Potem sem imela pogovor z anestezistko. Povedala mi je, da bom pod splošno narkozo eno uro. Menda bom zvečer dobila še tabletko za spanje, jutri zjutraj pa za sprostitev, da mi bo po njenih besedah “dol viselo”. :-) no, pa da vidimo… :-)

Potem me je obiskal moj kirurg. Povedal mi je, da je videl rezultate UZja in da so dobri. Da bom notri do četrtka, če bo vse ok. Da pa me čaka kemoterapija, hormonska terapija in obsevanje. Da ce bom pa se pozitivna za gen raka na dojki, da se bomo pa cez kakšno leto pogovorili, za preventivno odstranitev. Je rekel – kot Angelina :-) in ne bi bila jaz, ce ga ne bi vprašala, če se bi dalo v tem primeru dobiti kakšno številko večje :-D in baje, da ja. :-P

Ko sva po vsem tem s cimro veselo cebljale po žensko, me je na vratih presenetila moja dieteticarka. :-) po meritvah je bila zelo zadovoljna. Imam 52 kg, mišična masa pa se je povečala kar za 0,9 kilograma. Še naprej bo delala meritve na meni in spremljala rezultate. Za vse moje bralce bloga pa ima pomemben nasvet. Prehrana rakavih bolnikov je pomembna. Stradanje ni OK.

To je to za danes :-) jutri pa akcija. Menda sem na vrsti že druga.. Lep dan! Ne pozabite na mene. :-)

Zbirko blogov, ki sem ji dodala še drugi del, v katerem so članki strokovnjakinj iz področja odkrivanja in zdravljenja raka, vključno z nekaj temami, ki so se mi zdele skozi zdravljenje pomembne, sem izdala v knjigi Vem, da zmoreš, Darja. Več o knjigi si lahko preberete na www.karcinomdojke.si, kjer jo lahko tudi naročite.
Darja

  • Share/Bookmark

Datum operacije končno znan


h1 16.08.2013

Malo prej sem dobila klic OI. Operacija bo v sredo, 21.8., notri grem pa že v torek zjutraj. Držite pesti. <3

Spodnji zapis je pa samo izliv mojih misli glede današnjega dne in nima neposredne veze z mojo boleznijo.

Današnji dan ni dober dan. Ni veliko takih. Upam, da jih tudi ne bo. Že takoj zjutraj sem preko FB-ja dobila sporočilo punce iz našega kraja, ki je sicer še ne poznam, da gre tudi sama v boj proti raku. Stara je toliko kot jaz. Drži se, M.. Najraje bi videla, da se nikomur ne bi bilo potrebno boriti s to boleznijo ali katerokoli drugo. Obisk poštarja me ni prav nič razveselil, saj je prinesel samo DM-ove popuste – kje je moj datum operacije? Takoj sem poklicala na OI, vendar sem imela pred uradnimi urami še nekaj časa… Izkoristila sem ga za opravke v knjižnici in lekarni. Nazaj grede, na Libni, je nekdo pred menoj zbil mačka. Ta se je kot jegulja zvijal na drugo stran ceste, jaz pa nisem mogla narediti nič, ker nisem imela kje pustiti avta, sploh če je v njem še mali otrok. Hčerko sem odpeljala domov, moji mami v oskrbo, z atijem pa sva šla v reševalno akcijo, v upanju, da muca ni nekdo do konca povozil. Muc je čakal ob cesti. Pihal je, da smo ga s pomočjo nekega dobrega človeka komaj naložili v mačji transporter. Odpeljala sva ga na Veterinarsko postajo Krško. Zgrožena sem nad njihovim odnosom. Ni denarja, ni zdravljenja. Žal. OMB, s kakšnimi ljudmi se jaz srečujem. Z mačkom v transporterju sva se odpeljala v Brežice, kjer ga je veterinar prijazno sprejel, brez kakršnega koli vprašanja o tem, kdo bo to financiral. Žal je muc umrl 10 minut za tem, ko sem ga pripeljala, zaradi notranjih krvavitev, jaz pa sem sredi veterinarske izjokala še vse za nazaj, kar je bilo viška v mojem srcu. Hvala brežiški veterinarski postaji in zavetišču, da delate s srcem. Očitno ste redki. Mali muc, ti pa počivaj v miru, brez bolečin. Tisti, ki tega zapisa ne razumete – to smo ljubitelji živali. Če se vam kdaj zgodi podobna situacija, si prihranite pot do krškega in peljite žival v Brežice.

Še zdaj razmišljam kaj je bolje, biti brezbrižen in pozabiti v sekundi ali pomagati in pustiti, da ti takšne stvari sežejo do srca?

:*

Zbirko blogov, ki sem ji dodala še drugi del, v katerem so članki strokovnjakinj iz področja odkrivanja in zdravljenja raka, vključno z nekaj temami, ki so se mi zdele skozi zdravljenje pomembne, sem izdala v knjigi Vem, da zmoreš, Darja. Več o knjigi si lahko preberete na www.karcinomdojke.si, kjer jo lahko tudi naročite.
Darja

  • Share/Bookmark

O mojem “nebodigatreba” tumorju


h1 15.08.2013

Ker sem že v nestrpnem pričakovanju jutrišnje pošte iz onkološkega inštituta, v kateri bom izvedela točen datum operacije, ki bo drug teden, sem se vseeno odločila malo raziskati moj tumor, čeprav sem se temu do sedaj izogibala.

*Papilarni karcinom dojke je manj kot 1-2% vseh rakov dojke. Ne vem ali se naj počutim posebno ali naj bom počaščena, ker spadam v tako majhno skupino.
*Deli se v dve skupini. Intracistični in invazivni papilarni karcinom dojke. Prvi ima zelo dobro prognozo, medtem ko ima drugi samo relativno dobro prognozo. Več o tem bom pisala, ko bom vedela točno kateri je.
*Papilarni karcinom dojke je značilen za starejše ženske. Po navadi nad starostjo 72. let. Mogoče sem pa medicinski fenomen. :) Definitivno pa bom predlagala, da se na novo napiše še vsaj kakšen strokovni članek na to temo.
*Za papilarni karcinom dojke je značilno, da se v 50% nahaja na sredini dojke, blizu bradavice. Značilna je vdrta bradavica in izcedek iz le-te. Narobe, narobe, narobe. Moj tumor je v spodnjem desnem kvadrantu leve dojke, brez vdrte bradavice ali bilo kakšnega izcedka.  Torej sem v manjšini že tako redkega raka.
*Papilarni karcinom je redko samostojna oblika raka, ponavadi se pojavlja v kombinaciji še s kakšnim drugim rakom. No, to mi pa ni všeč. In tukaj sem prenehala z branjem. Kar ne veš, ne boli. :)

Na Med.over.net forumu sem zasledila odgovor nekega študenta medicine, ki je odgovoril bolnici, ko ga je spraševala o intracističnem papilarnem raku dojke: »Prognoza navedenega raka dojke je zelo dobra, kajti papilarni karcinomi dojke imajo zelo dobro prognozo, to pa zato, ker dolgo ne zasevajo v bezgavke, četudi so visokega gradusa,pač tako je:)« Jaz mu bom kar verjela. :)

V tem tednu sem dobila že 2 pošti iz Onkološkega inštituta. V prvi piše, da me je moj zdravnik izbral za operacijo naslednji teden, kar sem že vedela, vseeno pa je fajn, da je črno na belem, ker priznam, da je čakanje iz dneva v dan bolj naporno.

Druga pošta pa je povzetek moje dietetičarke.  Če imate možnost, jo priporočam prav vsakemu.

»Bolnica ima 10,1 kg puste mišične mase, kar je pod spodnjo mejo normale«.
»V meritvi prav tako znižana celokupna mišična masa«.
»Maščobne zaloge v mejah normale«.
»V meritvi prisotna za 5,7% povišana eksracelularna voda in 2,1% intracelularna dehidriranost« (ta menda nastane zaradi stresa). »Marker bolezenske aktivnosti v mejah normale«.
“Analiza 24urnega jedilnika pokaže, da bolnica zadosti 75% potreb po energiji in le 40% potreb po beljakovinah.”

Torej vse ok, samo malo manj stresa, več počitka in ogromno hrane, za kar lepo skrbita moja starša. Pred seboj gledam uteži in sem že čisto blizu tega, da jih tudi uporabim. Kile se po hudem prenajedanju tudi končno višajo in sem že nekje na  51,5. Priznam, da sem bila zgrožena prve dni, ko se številka na tehtnici ni hotela premakniti iz 49,5kg. Ampak z vsaj 5imi konkretnimi obroki na dan, sem jo končno premaknila.

Naslednji pregled bo dietetičarka opravila v času hospitalizacije. Torej drugi teden. Upam, da bo kaj bolj zadovoljna z rezultati.

Lep dan, dragi moji. :*

Zbirko blogov, ki sem ji dodala še drugi del, v katerem so članki strokovnjakinj iz področja odkrivanja in zdravljenja raka, vključno z nekaj temami, ki so se mi zdele skozi zdravljenje pomembne, sem izdala v knjigi Vem, da zmoreš, Darja. Več o knjigi si lahko preberete na www.karcinomdojke.si, kjer jo lahko tudi naročite.
Darja

  • Share/Bookmark

Fotografiranje


h1 10.08.2013

Dan za tem, ko sem izvedela, da se bo treba podati v boj, me je presenetila ena od “mojih” samskih mamic, vrhunska fotografinja, Martina Zaletel in njeni Utrinki časa. Podarila mi je paket fotografiranja mene in moje male sreče, da bom, po njenih besedah, imela med zdravljenjem še dodatno voljo in moč, da premagam raka. Da bom imela pred seboj fotke tega, za kar se borim. Zase in za mojo malo princesko. Fotografije so mi tako zelo všeč, da jih moram deliti z vami. :)  Martina, hvala. Res lepa gesta. Dobro se z dobrim povrne. :*

V ponedeljek sva se tako z mojo malo na vse zgodaj odpravile v Grosuplje in nastale so naslednje slike. :) Objavila jih bom samo ene par, ostale pa na Facebooku. :) Mislim, da je/bo Martinina želja dosegla svoj namen. :)

Hvala še enkrat!

Martinina FB stran fotografij, Utrinki časa.

Zbirko blogov, ki sem ji dodala še drugi del, v katerem so članki strokovnjakinj iz področja odkrivanja in zdravljenja raka, vključno z nekaj temami, ki so se mi zdele skozi zdravljenje pomembne, sem izdala v knjigi Vem, da zmoreš, Darja. Več o knjigi si lahko preberete na www.karcinomdojke.si, kjer jo lahko tudi naročite.
Darja

  • Share/Bookmark

Obisk Onkološkega Inštituta št.2


h1 9.08.2013

Danes zjutraj sem se ponovno odpravila na Onkološki Inštitut, tokrat na dogovorjeni posvet z mojim zdravnikom. Ker sem odlične rezultate izvedela že par dni prej, nisem danes v bistvu dobila skoraj nobenih novih informacij, razen da bo kemoterapija potrebna v vsakem primeru. Ker sem mlada, je potrebno preventivno ubiti še ostale rakave celice, če jih bo kaj ostalo ali če so se še kje slučajno naredile – nisem točno razumela. To bo mala malica zame, sem se že odločila, da bo tako. :) Verjetno me bo stalo kakšne kile ali dve, pa mogoče še mojih las, ampak sem pripravljena na to. Tako ali tako bo po dolgem času že dobrodošla sprememba frizure. :)

Datum operacije izvem naslednji petek, bo pa v tistem tednu, ki pride…torej enkrat v roku 10 – 14 dni. Dobila sem tudi številko genetske ambulante, kjer me bodo testirali, če nosim gen za raka na dojkah ali na jajčnikih in pa datum za posvet z anesteziologom, vendar imajo tako polno, da me niso mogli naročiti pred operacijo. Ampak to menda ne predstavlja problema, ker se z anesteziologom tako ali tako pogovoriš tudi pred operacijo. V domači bolnišnici pa moram narediti še EKG.

Po posvetu z zdravnikom, mi je prijateljica uredila pri njeni prijateljici, ki je zaposlena na OI kot nutricistka, da pomeri, kaj se v mojem telesu dogaja. Kakšna je mišična masa, česa mi primanjkuje, česa imam dovolj ter da mi svetuje glede moje prehrane. Namestila mi je elektrode na levo roko in nogo in pomerila. Že v samem začetku sem bila okregana, da sem presuha. Vaga je pokazala 50kg na mojih 165cm. ITM imam prenizek, prav tako je mišična masa na spodnji meji. Vse ostalo je še nekako OK, čeprav kri imam pa zelo dobro. Samo npr. hemoglobina imam 151.

Na podlagi tega kaj sem jedla prejšnji dan, mi je naredila izračun kalorij. Povedala mi je, da vnesem v telo ravno zadosti kalorij, da preživim, nič več. Da je vnos beljakovin skoraj ničen. To je pa to. V glavnem, premalo. Ker sem že skoraj celo življenje vegetarijanka, zadnjih par mesecev pa tudi veganka, sem se odločila po nasvetu nutricistke, da začnem jesti jajca in uživati mlečne izdelke. Vsaj trije  obroki na dan morajo biti mešani z beljakovinami in ogljikovimi hidrati. Problem je, ker sem  na veganstvo prešla v času, ko sem že bila bolna, pa tega nisem vedela. Posledica je bila izguba 4ih kilogramov, ki mi zdaj manjkajo. Bolno telo porablja mišično maso, zdravo pa maščobe. Tako da se bom zdaj poskusila porediti do operacije vsaj za 3 kg, da bo telo dovolj močno in za operacijo in potem za kemoterapijo. Vem, da obstajate zagovorniki tega, da se rakave celice ne hrani, ampak moje telo je zdaj tako šibko, da se nimam s čim boriti proti raku. Kot so mi povedali, prvo je potrebno nahraniti svoje telo, zdrave celice, ki jih je +/- 99%, pa tudi če še malo nasitim raka. Ker se ta ni razširil, je to za enkrat dobra napoved.

Nutricistka je za dodaten vnos beljakovin in nasploh kalorij prosila mojega zdravnika, da je napisal recept za 60 tetrapakov Prosura, ki je bolj ali manj narejen za rakave bolnike. Vsak mali tetrapak vsebuje 600 kalorij, na dan pa moram spiti 2.

Drugače pa poleg prehrane, ki je zdaj taka kot je, se bo pa bistveno povečala, spijem vsako jutro pol litra limonade (ena limona), vsak večer pojem žlico medu s cimetom, pijem limonado z ingverjem in jem prehranske dodatke Ribamed in Ganoderma 500. Ko to pojem, je možno, da bom Ganodermo zamenjala z Biobranom, ki dokazano dviguje imunski sistem in se bori proti rakavimi celicami. Danes sem v lekarni dobila brošuro o BioBranu in jo moram podrobno naštudirati. Prav tako sem dobila čtivo tudi na OI glede prehrane, tako da danes ne bo časa za kriminalni roman. :)  Aja, pa po nasvet osebe, ki jo zelo spoštujem, masiram tudi akupresurno točko, ki je namenjena levi dojki, in sicer trikrat na dan.

Po obisku OI smo še z dvema prijateljicama odšle na zasluženo kosilo na file orade. Mljask. Šta se mora nije teško. :)

Znanko, ki je poročena na Japonsko, sem prosila, da mi pošlje najboljši zeleni čaj, ki ga imajo. Njena družina se ukvarja s pridelavo in prodajo le-tega. Velikodušno mi je poslala kar tri zavitke, z navodili, kako ga pripraviti, da bo čim boljši vpliv proti raku. Že dolgo je namreč znano, da učinkovine zelenega čaja preprečujejo nastanek rakastih celic.. Še enkrat hvala, Vera! Če bo kdo želel njen kontakt, ga dobi pri meni. Čaji so pa seveda vrhunski.

To je to za danes… Imejte se radi, saj je ljubezen tista, ki dela čudeže. :*

Zbirko blogov, ki sem ji dodala še drugi del, v katerem so članki strokovnjakinj iz področja odkrivanja in zdravljenja raka, vključno z nekaj temami, ki so se mi zdele skozi zdravljenje pomembne, sem izdala v knjigi Vem, da zmoreš, Darja. Več o knjigi si lahko preberete na www.karcinomdojke.si, kjer jo lahko tudi naročite.
Darja

  • Share/Bookmark

Dobra novica št.1 (ker jih pričakujem še veliko več) :)


h1 6.08.2013

Ravnokar sem prejela klic zdravnice iz Onkološkega inštituta, par minut zatem pa mi je isto novico sporočila tudi prijateljica, ki dela na OI. Dobra novica biopsije: Rak se ni razširil na bezgavke!! Wuhu!! :) Baje da imam kri kot profesionalni športnik, krvne markerje pa negativne! Ko bi vsaj bile tako dobre novice še naprej.
:*

Zbirko blogov, ki sem ji dodala še drugi del, v katerem so članki strokovnjakinj iz področja odkrivanja in zdravljenja raka, vključno z nekaj temami, ki so se mi zdele skozi zdravljenje pomembne, sem izdala v knjigi Vem, da zmoreš, Darja. Več o knjigi si lahko preberete na www.karcinomdojke.si, kjer jo lahko tudi naročite.

  • Share/Bookmark