O mojem “nebodigatreba” tumorju


h1 15.08.2013

Ker sem že v nestrpnem pričakovanju jutrišnje pošte iz onkološkega inštituta, v kateri bom izvedela točen datum operacije, ki bo drug teden, sem se vseeno odločila malo raziskati moj tumor, čeprav sem se temu do sedaj izogibala.

*Papilarni karcinom dojke je manj kot 1-2% vseh rakov dojke. Ne vem ali se naj počutim posebno ali naj bom počaščena, ker spadam v tako majhno skupino.
*Deli se v dve skupini. Intracistični in invazivni papilarni karcinom dojke. Prvi ima zelo dobro prognozo, medtem ko ima drugi samo relativno dobro prognozo. Več o tem bom pisala, ko bom vedela točno kateri je.
*Papilarni karcinom dojke je značilen za starejše ženske. Po navadi nad starostjo 72. let. Mogoče sem pa medicinski fenomen. :) Definitivno pa bom predlagala, da se na novo napiše še vsaj kakšen strokovni članek na to temo.
*Za papilarni karcinom dojke je značilno, da se v 50% nahaja na sredini dojke, blizu bradavice. Značilna je vdrta bradavica in izcedek iz le-te. Narobe, narobe, narobe. Moj tumor je v spodnjem desnem kvadrantu leve dojke, brez vdrte bradavice ali bilo kakšnega izcedka.  Torej sem v manjšini že tako redkega raka.
*Papilarni karcinom je redko samostojna oblika raka, ponavadi se pojavlja v kombinaciji še s kakšnim drugim rakom. No, to mi pa ni všeč. In tukaj sem prenehala z branjem. Kar ne veš, ne boli. :)

Na Med.over.net forumu sem zasledila odgovor nekega študenta medicine, ki je odgovoril bolnici, ko ga je spraševala o intracističnem papilarnem raku dojke: »Prognoza navedenega raka dojke je zelo dobra, kajti papilarni karcinomi dojke imajo zelo dobro prognozo, to pa zato, ker dolgo ne zasevajo v bezgavke, četudi so visokega gradusa,pač tako je:)« Jaz mu bom kar verjela. :)

V tem tednu sem dobila že 2 pošti iz Onkološkega inštituta. V prvi piše, da me je moj zdravnik izbral za operacijo naslednji teden, kar sem že vedela, vseeno pa je fajn, da je črno na belem, ker priznam, da je čakanje iz dneva v dan bolj naporno.

Druga pošta pa je povzetek moje dietetičarke.  Če imate možnost, jo priporočam prav vsakemu.

»Bolnica ima 10,1 kg puste mišične mase, kar je pod spodnjo mejo normale«.
»V meritvi prav tako znižana celokupna mišična masa«.
»Maščobne zaloge v mejah normale«.
»V meritvi prisotna za 5,7% povišana eksracelularna voda in 2,1% intracelularna dehidriranost« (ta menda nastane zaradi stresa). »Marker bolezenske aktivnosti v mejah normale«.
“Analiza 24urnega jedilnika pokaže, da bolnica zadosti 75% potreb po energiji in le 40% potreb po beljakovinah.”

Torej vse ok, samo malo manj stresa, več počitka in ogromno hrane, za kar lepo skrbita moja starša. Pred seboj gledam uteži in sem že čisto blizu tega, da jih tudi uporabim. Kile se po hudem prenajedanju tudi končno višajo in sem že nekje na  51,5. Priznam, da sem bila zgrožena prve dni, ko se številka na tehtnici ni hotela premakniti iz 49,5kg. Ampak z vsaj 5imi konkretnimi obroki na dan, sem jo končno premaknila.

Naslednji pregled bo dietetičarka opravila v času hospitalizacije. Torej drugi teden. Upam, da bo kaj bolj zadovoljna z rezultati.

Lep dan, dragi moji. :*

Zbirko blogov, ki sem ji dodala še drugi del, v katerem so članki strokovnjakinj iz področja odkrivanja in zdravljenja raka, vključno z nekaj temami, ki so se mi zdele skozi zdravljenje pomembne, sem izdala v knjigi Vem, da zmoreš, Darja. Več o knjigi si lahko preberete na www.karcinomdojke.si, kjer jo lahko tudi naročite.
Darja

  • Share/Bookmark
 
Objavljeno v 15.08.2013 ob 12:55 in zapisano pod 1. Pred operacijo tumorja .


10 komentarjev na “O mojem “nebodigatreba” tumorju”


  1. Kaj pa ješ, da dobiš le 40% beljakovin? Kolikor vem, je takšna dieta v Sloveniji praktično nemogoča. Tudi pri strogih 80:10:10 presnojedih veganih (kar pomeni, da se zelo trudijo, da bi tako kot vrhunski športniki le 10% dnevnega vnosa kalorij predstavljale beljakovine).

    Ti je dietetičarka dala kakšne napotke, kaj bi morala in česa ne smeš jesti? Iskreno me zelo zanima.

    Dobro je znano, da je rak civilizacijska bolezen, ki jo pozna le zahod in deli sveta, ki spreminjajo način prehranjevanja in življenjski stil (beri stres) v smeri zahodnega. Drugod ga je tako malo, da ga imajo težave sploh najti. Recimo v določenih kitajskih (revnejših) regijah daleč od Shanghaija je raka 100-krat (stokrat) manj kot drugod na Kitajskem…

    Tako da jaz iskreno verjamem avtorjem, ki kot edino zdravilo proti raku svetujejo resen dolg (šesttedenski) post. Ki pa ga ni priporočljivo kombinirati s kemoterapijo niti s kirurško operacijo. Torej bi zate prišel v poštev šele nekaj mesecev po operaciji in nikakor ne takoj, ko so rane še nezaceljene.

  2. darchee

    Ko pomislim za nazaj sem se bistveno premalo prehranjevala. Ta analiza je bila narejena na osnovi zaužite prehrane prejšnjega dneva. Mesa, razen rib, ne jem že praktično od zmeraj, zadnje par mesecev, pa sem opustila še mlečne izdelke in izdelke iz jajc (ne naenkrat, ampak žal takrat, ko sem že bila bolna, pa tega nisem vedela in tako sem izgubila 4 kg). Tako da zdaj se res več ne spomnim, kaj sem jedla točno tisti dan, je pa tako da imamo doma vedno domači kruh, nikoli iz bele moke, jem zelenjavo iz vrta (tudi pečeno), sadje, mlečne izdelke pa sem nadomestila z ovsenim mlekom, ovseno smetano za kuhanje… Pojem tudi dosti krompirja in testenin, riža, ampak mislim da je bilo tisti dan slučajno glih nekaj takega, da je res izpadlo, kot da nič pametnega ne jem. :) Kakorkoli, zdaj sem nazaj na mlečnih izdelkih (sem nekaj blogov nazaj pisala o tem), jajcih in ribah. Imam toliko obrokov na dan, da mi hrana gleda skozi ušesa, ampak mi ni problema. Dietetičarka mi je rekla, da bova sklenile nek kompromis, zato mi mesa ni treba jest (razen rib in morskih sadežev, ki jih dejansko imam rada), da moram nekje 4 jajca na teden, morske stvari in pa mlečne izdelke. In pa po 2 prehranska napitka Prosure, ki je menda poln beljakovin in vsak “težki” 600 kalorij. In pa telovadba. Bom v kratkem objavila tudi svoje jedilnike, ker me jih je že nekaj ljudi prosilo za njih. So pa ti jedilniki za pridobitev teže in krepitev telesa, da bo le-to pripravljeno na operacijo in na kemo. Drugače pa nikakor ne verjamem, da bi bila za mojo bolezen kriva prehrana, ampak stres. V zadnjem letu in pol se je zgodilo preveč stvari, ki sem jih očitno nekako potlačila v sebi, zdaj pa je to izbruhnilo ven na svoj način. :)


  3. Prijateljica veganka je pustila študij medicine in študira prehrano. Nameraval sem ji pokazati tvoj jedilnik in jo prositi za komentar. Sam nisem tako velik strokovnjak. Sploh ne uradni. ;) A gotovo bi ti tudi marsikdo s slovenske Facebook skupine Presno veganstvo bil pripravljen pomagati. Še nekaj je podobnih skupinic, kjer bi občudovali tvoj jedilnik in ga poskušali posnemati.

    Če ti nekdo pomaga, je prav, da se prilagodiš njegovemu mnenju. Tako sem tudi jaz pred 20 leti, ko sem bil slabokrven upošteval mnenje svoje osebne zdravnice in razrahljal etičnost moje diete. Z zdravstvenega stališča nepotrebna poteza. A kateri športnik ne upošteva vseh navodil trenerja? Meni so nasveti moje osebne zdravnice v celoti pomagali, da sem že v enem mesecu odpravil slabokrvnost. Zdravnica, ki jo je nadomeščala, na kontrolnem pregledu čez en mesec, je celo trdila, da je nekaj narobe z laboratorijskimi izvidi, saj je tako naglo izboljšanje nemogoče… :-)

    In še laična razlaga raka in beljakovin. Rakaste celice obožujejo beljakovine, saj se kar naprej delijo in potrebujejo ogromno beljakovin za rast. Idealna zanje je zahodna hrana s preveč beljakovinami, ko viški kar plavajo po krvi. Ravno prav beljakovin je zanje kar naporno – jih izstrada. Pri postih, ko telo dobi le 10% potrebnih beljakovin (približno 5-6 gramov na dan), pa telo začne samo sebe jesti. Mišice prepozna kot zaloge beljakovin, ki jih nujno potrebuje. In raje poje kakšno tumor, čeprav ne loči malignih od navadnih, jih prepozna kot manj nujne sestavne dele telesa.

    Tako da je povečevanje količine beljakovin nekomu, ki ima raka, hudo counter-intuitive solution. Kemoterapija pa je itak bedarija.

    Takoj, ko končaš z uradno medicino, si poišči kakšen alternativni nasvet. Rak je bolezen naše civilizacije in naša medicina je proti njemu neučinkovita. Treba je rešitve iskati v nam oddaljenih družbah, ki raka praktično ne poznajo.

    Kot si sama omenila, tudi stresa praktično ne poznajo, ki je gotovo glavni generator raka na psiho področju. Fizično pa ga podprejo junk food z odvečnimi beljakovinami.

  4. darchee

    Ti bom kar po odstavkih odgovorila. Moj jedilnik je bil sestavljen iz domače zelenjave, sadja, testenin, riža, krompirja, ovsenega mleka, ovsene smetane, 2krat na mesec tofu, pa tu in tam oreščki in kašne bio tablice iz oreščkov. Kruh dela mami iz različnih mok in semen, pa jedla sem še veganski sir. Vsega skupaj pa je bilo premalo obrokov na dan, ker včasih sem bila enostavno preveč utrujena, da bi si naredila za jest, kar pa je pri prehodu na veganstvo slaba ideja, ker ravno takrat moraš jesti bistveno več.. Jst pa sem jedla premalo. Moj metabolizem je narejen tako, da lahko cele dneve jem in se ne bom zredila, tako da v nosečnosti sem res imela 64kg, drugače pa nikoli nad 54. Kakorkoli, moj jedilnik je že bil zdrav, ampak v premajhnih količinah.

    Vidiš, jaz pa s slabokrvnostjo nisem nikoli imela težav. Hemoglobina sem imela 1.8., ko so mi na onkološkem vzeli kri, 151.

    Glede razlage z beljakovinami mi je pa jasno. Ampak moj rak ne izvira iz tega, ker moj vnos beljakovin tudi v času vegetarijanstva ni bil velik. Jajc samih nisem jedla, mesa tako ali tako ne…tisto malo škampov, oz. kozic sem na vsake toliko pojedla. Dietetičarka je potrdila, da bom s tem nahranila tudi raka, ampak rekla mi je tudi to: ker imaš tako malo kg, je potrebno telo učvrstiti, da bo kos operaciji in zdravljenju. Treba nahranit 99% zdravih celic, pa tudi če še tistega 1% malo zraven, kot da se izstradam že na tako slabotno telo.

    Zdej pa še glede mojega tumorja. Zelo hitro je rastel. In to v času takega načina prehranjevanja, kot sem ga imela. V slabem mesecu je zrasel za več kot 1cm. Iz 0,8cm, na 2,0cm premera. Ne vem ali zdaj sanjam, ampak od kar jem kot nora (sem že na 52kg), se je rast ustavila. Mogoče se motim, bomo videli drug teden. Ampak tak občutek imam. Pri takšnem tumorju ne moreš rečt “pusti operacijo”, ker je še vedno možno, da je intracistični, torej omejen v cisti in ga nikakor ne bi mogla “vržt ven” brez operacije, ker ta rak tudi ven iz ciste ne more, dokler je pač ne premaga (tako si jaz to predstavljam)…Če pa ni intracistični, se pa sploh ne grem igre čakanja in takega prehranjevanja kot sem ga imela in tvegati, da se mi razširi na bezgavke, kar upam, da se tudi zdaj ni v tem enem mesecu. Operacije se tako zelo veselim, da sploh ne znam povedati kako. :)

    Kemoterapija. Nekaterim pomaga, nekaterim ne, mi je bilo povedano. Tistim, ki pomaga, je super, tistim, ki ne, pač ne. Verjetnost je mislim da 50%? Kakorkoli…nič še ne morem rečt, dokler ne vemo točno, kakšni bodo rezultati izrezanega tumorja in bezgavke.

    Jst verjamem medicini, zraven pa tudi verjamem alternativi, oz. zdravem prehranjevanju, saj ga prakticiram že od nekdaj. Pač naporen čas je za mano in kot tak se ne bo več ponovil. Malo se pozabila sama nase in to je posledica tega.

    Pa hvala za vse nasvete in mnenje. :) Se strinjam z večino.


  5. Prav danes sem dobila uradno diagnozo iz OI v Ljubljani. Na podlagi tega sem šla gledat malo na internet, kakšne imam možnosti in naletela na tvoj blog. Ugotavljam, da sva fenomena dva, namreč moja diagnoza je podobna tvoji: masivni solidni papilarni karcinom, stara pa sem 47.

    Čakam na ponovno operacijo, ki pa je očitno pred prazniki ne bo, tako so mi že povedali. Varovalno bezgavko so mi pri prvi operaciji odstranili in je ok, ni okužena.

    Upoštevala sem prvi nasvet in si kupila kalijev ascorbat (Holistic center nad Muelerjem v BTC-ju, v 1.nadstropju), to so mi namreč priporočili.

    Čestitam ti za tvoj optimizem, po naravi sem sicer tudi jaz optimist, ampak trenutno sem še v prvi šokirani fazi, kajti do te srede so mi govorili, da ni nič hudega in nevarnega. Poleg tega me daje jeza do zdravnikov, ker daleč od tega da bi bila malomarna, vsako leto sem bila na mamografiji. Kaj jeza, bes!

    Vendar se brez boja ne dam kar tako! Tudi tebi želim vse najbolje in okrevaj kar je le mogoče hitro!

  6. darchee

    Mojca, moja diagnoza o papilarnem karcinomu, katero so postavili pri punkciji, se je po operaciji spremenila v duktalni invazivni karcinom. Sem pa raziskala o papilarnem takrat in našla te podatke, ki jih najdeš tukaj. Tudi meni so sprva govorili, da je vodna cista, zato te še kako razumem, da si šokirana in jezna. Moj šok je trajal dober dan, več si ga nisem mogla privoščiti, saj je moj stres negativno vplival na hčerko. Takrat sem ugotovila, da mi nič ne manjka in da je vse odvisno samo od mene. Kako sem in kako bom. Drži se in srečno…pa javi se še kaj! Jaz sem na svojo operacijo, kljub temu, da je bil rak zelo zelo agresiven in je v dveh mesecih zrasel za 2,5 cm, bila operirana šele po 1 mesecu in 20ih dneh, pa še to zato, ker sem bila vztrajna, drugače bi trajalo še kakšen teden ali dva več. Nič se dat, seveda da ne. :) Skupaj v boju. :) Objem :*


  7. Prva jeza in sok sta zdaj mimo!
    Oborozila sem se z nekaj obveznega ctiva, nastudirala par zadev in sem se tudi ze odlocila: ce bo le mogoce, gresta obe dojki vstran. Cakam na jutrisnji posvet pri plastikih in potem pogovor z mojim zdravnikom, da narediva plan. Tezila bom do onemoglosti, da bo druga operacija cim prej. Upam, da je moja diagnoza zdaj prava in koncna, saj so mi ze zdaj ob prvi operaciji vzeli dobro cetrt dojke?!
    Hvala ti za vzpodbudne besede, hvala za objem! Vem, da nas je zelo veliko v tem boju, nekatere ste ze izkusene in stare macke, jaz sem sele na zacetku in vem, da ne bo lahko. Ampak sem pripravljena in ze komaj cakam, da premagam svoj lastni strah.
    Vracam en velik, topel objem in seveda se se bereva. Drzim pesti, da bodo slabosti po #5 cim prej mimo :) !


  8. Zdravo, Mojca.

    Se opravičujem za tako pozen odziv. Vmes sem tudi sam bil operiran. Samo manjša kila…

    A sem po operaciji doživel zaplet: krčne žile in celo globoko vensko trombozo. Slednje ravno ni tipično za vegetarijance. Je pa res, da sem v abnormalnem stresu.

    Po operaciji je veliko veliko dlje trajalo do normalizacije, kot sem si predstavljal pred. Nogavico proti strdkom še ta hip nosim…

    Tako da si predstavljam, kako se je šele boriti z bolj resnimi boleznimi. A držim pesti za vaju obe. :-)


  9. Pardon. Slabo sem prebral. Bilo je namenjeno tebi Darchee. :-)


  10. Se spet javljam, da ti zazelim ozdravitve v letu 2014, Darchee! Poleg zdravja pa se vsaj kancek srece in veliko mero ljubezni, za katero verjamem, da jo je veliko okoli tebe.

    Sem pa ravno danes dobila datum druge operacije, 7.1.2014 grem spet pod noz. Tokrat, priznam, me je nekoliko strah, ker vem, kaj me caka. Prvic pac nisem vedela in ce ne ves,….no, saj ves, kako je to. Po drugi strani pa sem vesela, da je cakanja konec in da bo to cim prej za mano. Kaksna borba pa me caka se potem, to pa za zdaj se ne vem.

    Zelela sem ti sporociti samo to, da se veckrat spomnim na te in na tvoj pogum, pa je potem tudi meni precej lazje in tudi zato ostajam pozitivna.

    Hvala tudi tebi Igor za tvoje dobre zelje, vsekakor tudi tebi zelim polno mero zdravja!

    Se pa spet ob prvi priloznosti oglasim, zagotovo po operaciji. Drzi se, Darchee!



Komentiraj


h1

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !