Arhiv za 26.08.2013

Okrevanje po operaciji


h1 26.08.2013

Mineva 5. dan po operaciji. V četrtek in petek sem se tako dobro počutila, da sem bila kar malo preveč aktivna. Kako ne bom…končno sem spet videla svojo malo, ki je v času mojega bivanja na OI shodila kot velika, tako da jo je bilo eno samo veselje gledati :)  in prišli so obiski, katerih sem bila zelo vesela. Posledično sem vikend preležala s knjigo v roki in lepo počivala. Bolečine niso hude, tako da vzamem samo približno eno tableto proti bolečinam na dan, čeprav imam predpisane 3-6.

Vsak večer dobim v trebuh injekcijo proti strjevanju krvi in te so za moje pojme še najbolj neprijetne, čeprav je igla res tanka, tekočine pa malo. In potem spet prideš do spoznanja, kako je sladkornim bolnikom, ki si brizgajo inzulin na dnevni bazi. Prav tako moram imeti povite noge z elastičnim povojem. Dobro, da ni več tako vroče.

Doma smo ugotovili, da sploh nimam nič šivov. So ti medicinski selotejpi zgleda tako zelo dobri, da samo malo “poselotejpajo” in je to to. :) Me prav zanima, kako bo videti brazgotina. oz. kar vse tri v primerjavi s tisto eno na roki, kjer sem bila pred leti šivana.

Zopet sem se lotila branja člankov o mojem tumorju, tokrat angleških. Sploh članek iz ameriške nacionalne knjižnice medicine je zelo dober. Tam sem našla statistiko, delano na Nizozemskem, za leto 2009.  Od približno 194 280 rakov na dojki, je bilo 1078 primerov mojega raka, kar je 0,5% vseh rakov. Spet sem prebrala, da je značilen v večini primerov za starejše gospe ali/in tudi moške. Sem skoraj sigurna, da je večja možnost, da papilarni karcinom dojke dobi moški, kot ženska mojih let. :)

Podatki nizozemskega registra rakavih bolnikov iz leta 2009:

Od 1078 bolnikov z papilarnim karcinomom jih je 159 bilo starih manj kot 50 let (15%), 356 je bilo starih med 50–69 (33%), in 563 bolnikov je bilo starih 70 ali več (52%). Večina bolnikov je bolezen odkrila v zgodnjem stadiju (Stadij 1: 488 bolnikov, kar je 45%), stadij 2: 478 bolnikov, kar je 44% in samo 27 bolnikov (3%), je že imelo metastaze, kar pomeni, da se je rak že razširil. Potem piše še o razredih, kako hitro se rak širi in pri večini nimajo podatkov, je pa značilno, da se moj rak širi počasi, zato naj bi bile možnosti preživetja zelo dobre.

Članki so odlični, polni podatkov, ampak spet, moji znaki so tako netipični za to vrsto raka, da bom počakala na rezultate histologije, potem pa se lotila nadaljnjega raziskovanja. Nekje sem naletela tudi na podatek, da se kemoterapija pri domnevno moji obliki raka sploh ne priporoča, da je ta bolj priporočljiva za rake, ki se hitro širijo. Je pa zanimiv še en podatek, ki pravi, da je ta rak tako redek, da se vsakega bolnika obravnava posebej, saj še nimajo dovolj podatkov, da bi se lahko določilo standardno zdravljenje. So pa vseeno % preživetja zelo dobri, zato tiščim peščice, da bo rezultat pokazal neinvazivnega intracističnega raka dojke in se naj uslišijo besede nekoga, ki mi je dejal, da sem preveč “zajebana”, da bi se rak upal kam razširiti. :)

Zdaj pa še nekaj besed o moji prehrani. Malo pred operacijo sem dobila sporočilo znanke, ki se je po njenih besedah zjokala, ko je prebrala moj blog, saj me bodo menda s tem, da so mi priporočili, da se poredim z beljakovinami in mlečnimi izdelki, ubili. Zato bom še ekrat povedala. Moje telo je bilo pri 49,5 kilah preslabotno, da bi se kosalo z vsem, kar me sedaj čaka. Bila je ena sama groza gledati vago, ki se je kar spuščala, čeprav sem bila pred boleznijo ponosna na ta spust. :) V času pred operacijo sem se res “nažirala”, da sem pridobila mišično maso in da končno nisem bila več kronično utrujena. Zdaj zopet jem normalno. Mlečnih izdelkov res ne pojem veliko, jajc pa tudi minimalno. Po operaciji pa kile lepo stojijo na približno 53, kar je super in toliko je za moje pojme čisto ok teža.

Moja laična logika glede raka mi pravi, da sem se ga znebila, zato tudi ni več potrebno prenajedanje, da se kile kolikortoliko obdržijo. Ampak prosim…nihče na tem svetu ne bi smel biti toliko pogumen, da lahko bolnemu človeku s 100% gotovostjo trdi, da ga bo neki način zdravljenja, za katerega so se eni leta in leta izobraževali, ubil in da ga bo posledično njegov način pa sigurno rešil. Verjamem, da ni mišljeno slabo, ampak pri takem zdravljenju pač ne moreš biti 100%. Sploh ker je oblik raka toliko, da enostavno ni enega in edinega načina za zdravljenje le-tega.

Sem za alternativo, ampak kot komplementarno vejo tradicionalni medicini. Imam kar nekaj prehranskih dodatkov. V bistvu toliko, da težko jemljem dosledno kar vse.

Ganoderma (za jačanje imunskega sistema, dobi se jih v lekarni, doza za rakave bolnike je 3×2 kapsule na dan)
Ribodherm – 1 kapsula na dan
Vitamin C – 1 tableta na dan
Vitamin B – 2×2 tableti na dan
pol litra limonade na dan (vsako jutro)
pol litra limonade z ingverjem, cimetom in medom (vsak večer)
pol litra sadno-zelenjavnega smoothija
4-5 žlic zvarka iz aloe vera arborescens (šnops, listi te aloe in med) – včeraj mi je prijazni gospod, mož mamine sodelavke, prinesel 2 flaši, ki ju je sam pripravil. Hvala še enkrat!
1 šalico zelenega čaja
1 Prosure na dan (po operaciji mi je uspelo spiti samo polovico enega)
1 žlička Graviole na dan (prašek iz te rastline, ki naj bi bil fajn za rakave bolnike in ga kar hitro razprodajo, takoj ko pride na police naše Hiše narave)
1 žličko olja črne kumine

Izogibam se sladkorju (razen, če v bolnici ne dajo druge hrane), svoje hrane ne solim. Testenine niso več iz bele moke, pojem veliko kozic, moram v trgovino še po kakšno ribico. Rada imam solato, kjer je veliko naribane surove pese, paprike in paradižnika ter čebule (vse iz našega vrta), zalito s konopljinim oljem in posuto z lanenimi semeni. Čakam pa še na laneno olje.

Mislim, da je to to, od prehrane. Vmes pa jem normalne obroke.

Rada bi se zahvalila še vsem, ki pomagate na kakršen koli način. V stiski spoznaš svoje prijatelje in sama sem ugotovila, da imam cel kup prečudovitih. Hvala ker me podpirate in sledite mojemu boju. :* <3

Zbirko blogov, ki sem ji dodala še drugi del, v katerem so članki strokovnjakinj iz področja odkrivanja in zdravljenja raka, vključno z nekaj temami, ki so se mi zdele skozi zdravljenje pomembne, sem izdala v knjigi Vem, da zmoreš, Darja. Več o knjigi si lahko preberete na www.karcinomdojke.si, kjer jo lahko tudi naročite.
Darja

  • Share/Bookmark