Arhiv za Oktober, 2013

Kemoterapija št.2


h1 30.10.2013

Pa je napočil 30.10.. Dan, katerega me je bilo, priznam, strah. To ni bil strah, ki bi ga čutila in kazala navzven in bi mi kvaril dan, ampak strah, nekje v podzavesti, ki mi je kratil prejšnje noči. Ampak sej to je vse razumljivo, glede na to, kakšna je bila reakcija na prejšnjo kemoterapijo.

Zjutraj sva se odpravili s sosedo (Hvala, Vilma!) v Ljubljano. Ustavili sva se še v naši pekarni, ker sem se odločila, da bom danes jedla samo kruh, oz. pač nekaj iz kruha, da ne bom od lakote spet planila na kakšno uber začinjeno jed. Na Onkološkem ni bilo nobene gužve, tako da sem v sprejemni pisarni takoj dobila svoj pok etiket in se odpravila v laboratorij na odvzem krvi. Kri se odvzame pred vsako kemoterapijo, da se vidi, če je telo dovolj močno, da jo prenese. Tudi tukaj sem bila hitro na vrsti in bila vesela ob misli, da bom pa danes res hitro opravila. Prejšnjič sem napreč prišla domov šele po 10ih urah.

Na rezultate krvi se čaka približno uro in pol, tako da sem po odvzemu odšla na ponovno punkcijo bezgavke pri ključnici. Tokrat pod ultrazvokom. Tukaj smo čakali 1,5 ure. Ko sem odšla k okencu vprašati, kaj je narobe, so mi povedali, da jim primanjkuje kadra in da dela samo ena zdravnica, namesto treh. Kot naročeno, me je prišla pogledat moja cimra iz OI, Marika, tako da smo vrgle eno po žensko. Dež bo. :) Po uri in pol so me poklicali na ultrazvok. Zdravnica mi je povedala, da se ji ta moja bezgavka ne zdi nič čudna. (Kar je ok). Potem me je zbodla in na žalost spet šla skozi en manjši živec, tako da je zabolelo… Pogled na ekran, kjer vidiš iglo, ki masira, zbada, obrača in buta mojo bezgavko je pa zlata vreden.  Ko je odstranila iglo, mi je rekla, da upa, da bo dobila kaj materiala, ker je bezgavka tako majhna…sem že načela vprašanje, če je možno, da ne dobi, ko se oglasi sestra, ki je preverila vzorec in rekla, da ni v njem popolnoma nič celic. :/ Pa smo šli ponovno… Tokrat živca ni zadela, tako da bolečina ni bilo huda. Zopet zaletavanje in obračanje igle v moji bezgavki in zopet nič celic. Vseeno so nekako poskusili sprat iglo, v upanju, da se najde kaj celic. Tako da bomo videli drug teden, če je uspelo.

Takoj zatem sem šla k dietetičarki. Zredila sem se za 1 kg, kar je ok. Mišična masa je boljša, edino fazni kot je malo slabši (mislim, da je to stena celic), ampak menda je to normalno po kemoterapiji.

Potem sem šla na oddelek H1, do zdravnice onkologinje. Zopet čakanje kakšno uro in kratek obisk moje cimre, ki specializira na onko, potem pa se me že poklicali. Moja onkologinja danes ni delala, zato me je sprejela najprej specializantka, potem pa še druga zdravnica onkologinja. Povedala mi je, da je kri ok, da nova kemoterapija bo. Poslušala pljuča in slišala, da malo “pokajo”. Jih je tale moj prehlad malo načel. Povedala mi je, da če bi bilo kaj narobe, da ne bi zgledala, tako kot zgledam. :)

Potem pa naprej na Kemo. Danes sem bila v pritličju, kjer dajejo ambulantne kemoterapije in čakala me je postelja. Luksuz. :) Moja soseda je ta čas šla v lekarno po zdravila, jaz pa sem bila v tem času že gotova. Teče namreč samo dobre pol ure.  Potem pa hitro domov. 1 uro pred kemoterapijo sem vzela 1. tableto proti slabosti, kot je zapisano in mislim, da sem zaradi nje celo pot dremala.

Ko sem prišla domov, me je čakala pošta iz genetske ambulante. Napisali so, da že imajo moje rezultate, ampak da mi jih lahko povejo samo osebno. Dan posveta je 17.11.. (mislim, da je vsem jasno, kakšni so rezultati, ne?). Ampak ok, se bom pustila presenetiti.

Zdaj sem doma, pišem blog, pojedla sem skledo mešane solate, počutje se slabša. Utrujena sem, slabo mi še ni zelo, glava postaja težka, tako da grem počivat. Želim vam mirno noč…upam, da bo takšna tudi moja. :)

Hvala vsem, ki ste bili danes z mano. V mislih ali fizično. <3

Zbirko blogov, ki sem ji dodala še drugi del, v katerem so članki strokovnjakinj iz področja odkrivanja in zdravljenja raka, vključno z nekaj temami, ki so se mi zdele skozi zdravljenje pomembne, sem izdala v knjigi Vem, da zmoreš, Darja. Več o knjigi si lahko preberete na www.karcinomdojke.si, kjer jo lahko tudi naročite.
Darja

  • Share/Bookmark

So long, dragi laski…


h1 28.10.2013

Zadnji teden sem za vsako, preden sem šla pod tuš in si oprala lase, šla skozi njih in jih narahlo povlekla…da vidim, “če se je že začelo”. Izpadanje namreč. No, pa ni bilo nič…in proti koncu tedna sem bila že malo zaskrbljena, če slučajno kemoterapija ne deluje, tako kot bi morala, v smislu, če imam tako “ne daj se Miki” telo kot osebnost. :D Sploh ker mi je onkologinja rekla, da bom do naslednje kemoterapije že brez lask… Ampak zgleda pač nisem imuna proti kemo, kar je tudi prav. Naj z macolo vse celice, ki ne pašejo v moje telo. :)

Včeraj, v nedeljo zvečer, se je potem začelo. Najprej je začelo boleti lasišče. Potem je izpadel tu in tam kakšen lasek. Zjutraj že malo več in lasišče je bolelo bolj in bolj… Poklicala sem frizerko in se danes popoldan naročila na striženje, nato pa sem se odpravila v naš trgovski center po buff rutko. Cel dan sem se počutila čudno. Z mislimi drugje… Nisem bila slabe volje, niti me ni bilo strah, samo zamišljena sem bila. Pa čeprav je bila glava prazna. Hecen občutek.

Ob treh sva se z mojo najljubšo podporo naslikala pri frizerki. Kakšen zanimiv občutek, ko ti frizerka z mašinco zabrije celo glavo. Skozi glavo mi je šlo en kup mešanih občutkov, v bistvu sem pa uživala in še zdaj se ne počutim nič drugače. :) Edino kar je, mrzlo je v glavo, če nimam gor rutke, po drugi strani, pa je vroče v ušesa, če jo imam gor.

Evo me :)

Rada bi povedala, da ne vem, če sem kdaj živela tako polno, kot živim zdaj, od kar sem izvedela za raka. Kot bi me nekaj brcnilo v ta zadnjo in me naučilo ceniti življenje. Ceniti vsak trenutek. Ne izgubljati časa z ljudmi, ki tega niso vredni in ceniti tiste, ki so tega vredni. Neverjetno kakšne ljudi sem imela čast spoznati in jih spoznavam, poleg že vseh super ljudi, ki so že od nekdaj bili ob meni…. Hvala vsem Vam! <3

V soboto smo šli v Zadar, uživat na 24 stopinj ob morje… Ko sva se z mojo preljubo hčerkico igrali na sončnih celicah, pozdravu soncu, sem opazila, da naju fotografira fotograf. Čez nekaj časa je prišel do mene in povedal, da že zelo dolgo ni videl tako razigranih ljudi ali nekaj v tem smislu. Povedal je, da je iz Splita in mi dal svojo vizitko, da mu napišem mail, da mi bo posredoval slike. In nastalo je tole:

Kakšen teden nazaj, mi je prijatelj napisal sporočilo, da je njegov oče tudi zbolel za rakom. :( Odločil se je, da bo odšel na 120km dolgo pot s kolesom in jo namenil očetu in meni, za boj proti raku. Da bova močna. V nedeljo se je odpravil in uspel, navkljub slabemu vremenu in ne 100% zdravju.

Hvala, Tomaž!

In hvala vsem ostalim, tistim, ki jih posebej ne omenim, pa ste tukaj poleg mene kot sončki in me razvajate…res imam zlate ljudi okoli sebe.

Tako, v sredo pa sledi naslednja kemoterapija, še prej pa punkcija bezgavke pri ključnici. Še vedno kašljam, zato upam, da bodo levkociti sploh dovolj visoki, da prejmem novo dozo kemoterapije. Strah je, ampak bo vseeno vse ok.

Lep večer dragi moji. <3

Zbirko blogov, ki sem ji dodala še drugi del, v katerem so članki strokovnjakinj iz področja odkrivanja in zdravljenja raka, vključno z nekaj temami, ki so se mi zdele skozi zdravljenje pomembne, sem izdala v knjigi Vem, da zmoreš, Darja. Več o knjigi si lahko preberete na www.karcinomdojke.si, kjer jo lahko tudi naročite.
Darja

  • Share/Bookmark

5. dan po 1. kemoterapiji


h1 19.10.2013

Dan kemoterapije je ničti dan, mi je hitela razlagati medicinska sestra pri moji onkologinji. Vsak naslednji je prvi, drugi, tretji.. Vzemite resno tablete proti slabosti. Nekatere čakajo, da jim postane slabo, šele potem vzamejo. Ampak to ni prav. Držite se urnika. Jeste lahko vse, samo grenivk ne. Izogibati se morate sonca. Ob vročini takoj k zdravniku. Dobila sem tudi navodila, da mu jih izročim v primeru obiska.

Veliko ljudi me sprašuje katere tablete imam, tako da sem se odločila, da delim z vami tudi to. :)

Granisetron, Medrol, Emend – ena tableta vsakega, vsako jutro. 1 in drugi dan po kemoterapiji. Namen: proti zgodnji slabosti.
Reglan –  3×1 tableta, 3-5 dan po kemoterapiji. Namen: proti pozni spabosti
Neolasta – 1 injekcija, 24-48ur po kemoterapiji. Namen: za kri

Ostala zdravila: Emend, 1 tableta, 1uro pred vsako kemoterapijo.

Tisto jutro po kemo sem gledala v list s temi zapisi, slabotna tako, da sem eno tableto komaj spravila iz folije. Potem pa se je začelo stanje izboljševati. Sem že zapisala v prejšnjem blogu, da se je tudi povrnil tek. Zgubila nisem niti pol kile. :) Prvi in drugi dan sem se jemanja tablet tudi držala, potem pa sem tretji dan vzela samo eno in prenehala. Nihče mi namreč ni povedal, da tablete zadanejo tako fejst, da so se mi na prvem sprehodu isti dan, kamenčki na asvaltu zdeli kot da čez njih teče voda. Nekaterim bi to mogoče celo pasalo, sama pa imam rada trezno glavo. Vsaj čez dan, no. :)

Kemoterapija: Dobim 4 kemoterapije z antraciklini in 4krat pachli (nimam pojma, če je zapisano prav). :)

Še vedno me spremlja slabost, ampak rahla. Nisem še na 100% svojih moči, ampak tudi to je bilo za pričakovati. Malo je kriva kemoterapija, malo moj prehlad s kašljem in smrkavim nosom.

V eno stvar sem pa 100%. Nikoli več ne bom jedla rumenega curry-a po kemoterapiji. Še zdaj se mi dvigne, ko samo pomislim nanj.

Tako…novim zmagam naproti.  Rada bi se iz srca zahvalila mojim staršem, ki so mi v tako oporo in mi pomagajo, me crkljajo in poskrbijo za mojo preljubo hčerkico. Hvala tudi vsem ostalim, ki se spomnite na mene…s knjigo, vrečo mandarin in čokolado, objemom ali dobro mislijo. <3

Lep vikend. :)

Zbirko blogov, ki sem ji dodala še drugi del, v katerem so članki strokovnjakinj iz področja odkrivanja in zdravljenja raka, vključno z nekaj temami, ki so se mi zdele skozi zdravljenje pomembne, sem izdala v knjigi Vem, da zmoreš, Darja. Več o knjigi si lahko preberete na www.karcinomdojke.si, kjer jo lahko tudi naročite.
Darja

  • Share/Bookmark

Počutje po 1. kemoterapiji


h1 15.10.2013

Rada bi opisala še temno plat kemoterapije, oz. moje reakcije na njo, dokler so spomini še sveži. Sama sem že drugič naredila isto napako in se na težko pot odpravila s polno mero optimizma – “samo, da ne umrem”, pa bo ok, so bile moje besede. Ostalo bom že preživela. Enako je bilo pri porodu (pomembna mi je bila hčerka, da bo v redu, jaz pa samo da preživim), kot tudi pri prvi kemoterapiji.

Kemoterapije me ni bilo strah. V tiste pol ure sem navezala stik z eno gospo, si pisala sporočila na telefonu s sošolko in brkljala po Facebooku. Na manj kot 10 minut sem morala prositi gospoda na sosednji postelji, da pritisne rdeči gumb, ko je bilo treba zamenjati vrečke z infuzijami. Na strah še pomislila nisem.

Srce je bilo pogumno, um je bil zbran, telo pa je zvečer enostavno nehalo ubogati. Postalo mi je slabo, tako da sem ob postelji imela prazno vedro. Zelo težko bruham in na koncu niti ni prišlo do tega, je pa bila slabost grozna. Če sem vstala, sem imela občutek, da se mi je okoli vratu obesila nevidna sila vsaj 100ih kilogramov, poleg tega pa sem bila tako mehka, da sem komaj hodila. Če sem se ulegla, se je vse vrtelo in občutek je bil, kot da vozi čez mene tank. Spala nisem skoraj celo noč. Delno zaradi bolečin, delno ker sem se počutila tako slabo, da nisem upala zapreti oči, saj me je bilo strah, da se ne bom več zbudila. (Ja, tako grozno je bilo). :/ Moj obraz je bil bel kot stena. Mami me je zaskrbljeno hodila gledat in na koncu sem jo prosila, da se uleže zraven, da sem lahko mirno zaspala vsaj za malo več časa.

Zjutraj je bila podobna situacija, tako da sem že pred 6. uro zjutraj pojedla 3 tablete, ki sem jih dobila proti slabosti. Ob 8ih sem poklicala bivšo cimro, ki dela na OI in jo vprašala, kaj lahko vzamem za glavobol, ki je bil katastrofalen. Odobrila je Ketonal svečko in kakšno uro kasneje, se je začelo stanje izboljševati. Glavobol in slabost sta popustila in počasi sem začela dobivati tudi barvo v obraz. Zdaj zvečer imam že spet rdeča lička in se počutim že na 80% svojih moči. :)

Okoli 12ih sem klicala svojo onkologinjo, da ji povem, da punkcija ni uspela. Mi je šla na roko in uskladila datuma naslednje kemoterapije in punkcije bezgavke pri ključnici. Resnično upam, da je samo reaktivna in da se mi ne bo treba ukvarjati še s tem. Vprašala sem jo tudi za glavobol in mi je povedala, da je to včasih stranski učinek in da je Ketonal ok. Rekla mi je še, da naj dva dni strogo počivam, drugače se bi mi znalo to slabo počutje raztegniti na cel teden.

Nekje ob istem času se mi je tudi počasi začel povrniti tek. Najprej sem jedla samo prepečenec, potem mi je zadišala pomaranča, pa skleda solate (nič začinjene), pa skledica špagetov z jurčki in skleda kostanja. Spila sem že vsaj 3 litre tekočine. Tako da sem že res skoraj ok. Poklicala sem tudi svojo nutricistko, saj sem bila včeraj prepozna, da bi se dobili. Povedala mi je, da kar naj jem. V začetku bolj lahko hrano…ampak da je nujno, da kaj prigriznem, saj neješčnost zmanjša učinek kemoterapije.

Moram priznati, da sem se ponoči resno spraševala, če bi preživela še eno tako dozo. Sploh ker naj bi bila vsaka kemoterapija težja. Danes so se ti občutki že razgubili in zopet imam občutek, da zmorem vse. Veliko bo pripomoglo tudi dejstvo, da bom vedela, kaj približno pričakovati. Čuden je občutek, da se pretaka po meni nekaj tako močnega, strupenega, da mori pred seboj vse kar se hitro deli. Vse hitro rastoče celice… Zdravnica je rekla, da bom do naslednje kemoterapije tudi že brez las. Ampak vse za tistih dodatnih 15% v prid preživetju. :)

Danes me čaka še injekcija za zvišanje odpornosti. V ta zadnjo. :)

Lep večer še naprej…še enkrat bi se rada zahvalila vsem za podporo in se opravičila vsem tistim, ki jim še nisem utegnila odgovoriti na sporočila.

Zbirko blogov, ki sem ji dodala še drugi del, v katerem so članki strokovnjakinj iz področja odkrivanja in zdravljenja raka, vključno z nekaj temami, ki so se mi zdele skozi zdravljenje pomembne, sem izdala v knjigi Vem, da zmoreš, Darja. Več o knjigi si lahko preberete na www.karcinomdojke.si, kjer jo lahko tudi naročite.
Darja

  • Share/Bookmark

Kemoterapija št. 1


h1 14.10.2013

Pa se je začelo. :) Sem v popolnoma drugačnem stanju kot sicer. To zgleda naredijo zdravila proti slabosti. Počasna, kot da bi konzumirala kakšne sumljive substance. Malo se majem če stojim, sede je v redu, leže se stvari malo vrtijo. Težje se pogovarjam, ker imam počasne misli, ki v trenutku odletijo. Ampak to ni nič hudega. Je samo del tega procesa.

Zjutraj sva ob 9:30 odrinila proti Ljubljani.  Podoba OI me je presenetila… Ponavadi sem hodila ob petkih in takrat ni nikoli bilo gužve. Danes je bilo vse polno in sem se prvič tudi načakala. Ko sem dobila na sprejemnem okencu svoj pok etiket, sem se namenila v laboratorij. Vzeli so mi kri, da se vidi, če je dovolj dobra, da pričnemo s kemo. Po tem sem se odpravila v prvo nadstropje, oddelek H1, na posvet z zdravnico. Čakala sva jo 3 ure. Vmes nama je za nekaj časa delal družbo kolega, ki ga že res nisem dolgo videla in dela kot farmacevt na OI. Dal mi je kar nekaj koristnih napotkov.

Po treh urah so me poklicali na posvet. Moja onkologinja mi je povedala, da kri v redu in da levkociti niso povišani – torej sem dobila zeleno luč za 1. kemoterapijo. Podpisati sem morala ene par birokratskih zadev, s katerimi se OI zaščiti, če kaj ne bo ok. :) Nič takega… Dobila sem napotke za vsa zdravila, ki sem jih dobila, kdaj jih jemat in koliko..potrdilo za napotnico za lasuljo (ki je niti ne mislim imet) in na izbiro mi je dala 2 vrsti terapije. Ali 8 ciklov na 2 tedna ali 6 ciklov na 3 tedne. Odločila sem se za prvo, ker je moj rak bil zelo hitro rastoč, kemo pa neha delovati po dveh tednih – tako da ga zabijem, če ga je kje kaj ostalo, agresivno z isto silo nazaj, kot je udaril tudi on. Klin se s klinom zbija. :)  Dobim tudi injekcijo/e za zvišanje menda odpornosti. Izrazov se ne spomnim. Jih dopišem.

Zdravnica onkologinja me je še pretipala in pri vratnem predelu zatipala odebeljeno bezgavko. Tukaj me ni še nikoli nihče pretipal in menda obstaja možnost, da je kaj pobegnilo tudi po tej strani. Napisala mi je napotnico za punkcijo. Tisto na slepo, brez ultrazvoka. Citologinji se bezgavka ni zdela kot povečana bezgavka, ampak kot nekakšna zadebelina – nimam pojma. Ko je zelela punktirat, je zadela živec in to je pomenilo mene, ki zakričim. :) Ta bolečina je pa res kot da te nekdo priklopi na 220 voltov. Širi se iz točke vboda do konic prstov na roki in še zdaj ni čisto ok. Kakorkoli, punkcija ni uspela in ker je bilo že pozno, moram prit en drug dan na ponovno, v prisotnosti ultrazvoka.

No, potem pa sva šla v stavbo C na prvo dozo. Sestra me je začudeno pogledala in rekla, da je prepozno in da danes ne bo kemo… Ampak jaz kot jaz… kemo bo in je bila. :)

Posedli so me na udoben fotelj, ker so bile postelje že vse polne. Dobila sem tableto proti slabosti, namestili so mi kanal v žilo, potem pa sem za začetek dobila eno brizgalko fiziološke, potem eno vrečko zdravil proti slabosti,  nato prvo dozo citostatikov…ta rdečo, nato spet fiziološko, ker se tekočini ne smeta med seboj mešati in potem drugo dozo citostatikov in spet fiziološko. Vse skupaj je trajalo samo dobre pol ure. Kanal sem imela nameščen v manjši žili. Sem vprašala med.sestro, zakaj ne v taveliko žilo, pa je rekla, da je preveč strupeno. Oh joy. :)

To je to…potem sem bila lačna in sva šla jest in v lekarno po en kup tablet in na pot proti domu. Na kosilu sem se že začela počutiti hecno. Hrana je na začetku imela dober okus, potem pa ga kar počasi izgubljala… Vseeno mi je pa pasalo jest in tudi sem veliko pojedla. Hvala bogu, ker zdaj mi ne paše prav nič. Malo mi je slabo, malo se mi vrti, takšni hecni občutki so, misli so počasne… Jutri mi bo menda slabo, tko da bo še veselo. :)

Zdaj sem pa že doma…in grem počasi v posteljo spat. Kar je pomembno, je, da sem v redu. In še vedno verjamem, da sem se podala na pravo pot. Hvala vsem, ki ste se danes spomnili na mene, tistim, ki mi stojijo ob strani. Neverjetni ste. <3

Zbirko blogov, ki sem ji dodala še drugi del, v katerem so članki strokovnjakinj iz področja odkrivanja in zdravljenja raka, vključno z nekaj temami, ki so se mi zdele skozi zdravljenje pomembne, sem izdala v knjigi Vem, da zmoreš, Darja. Več o knjigi si lahko preberete na www.karcinomdojke.si, kjer jo lahko tudi naročite.
Darja

  • Share/Bookmark

Kemoterapija. Ja ali ne?


h1 5.10.2013

Hvala vsem, ki ste mi včeraj posredovali članek (blog) o “dejstvu”, da je zdravljenje raka s kemoterapijo prevara medicinskega lobija (celo ne farmacevtskega). Naj vam povem, da mi je že par alternativcev izrazilo sožalje ob moji 100% smrti. Ampak vsak zaradi druge reči. Eden, ker se nisem odločila za hašiševo olje, drugi, ker še vedno kdaj pojem kakšen mlečni izdelek, tretji, ker ne jem mareličnih pešk… Sem že mislila spisati blog, ampak enostavno ne upam s tako gotovostjo postaviti svoj način zdravljenja kot absoluten in zavajati ljudi, kot je to naredil pisec tega bloga. Moj blog je o moji bolezni in mojih odločitvah. Moj namen je bil ozavestiti punce, ženske, da ne ignorirajo tega problema. O zdravljenju oz. preventivi, pa se naj odloči vsak sam. Me zanima, če bo avtor bloga pripravljen tudi prevzeti odgovornost ob morebitni smrti posameznika, ki bo bral njegov blog in se ustrašil tradicionalne medicine. –Če je ta res tako grozna, potem naj ostane doma tudi, ko si zlomi kost. Saj so jih včasih tudi doma naravnali-/sarcasm mode off
Ne zagovarjam niti ne forsiram nobene metode zdravljenja, samo zdravo pamet. Pri agresivnosti mojega tumorja in stopnji stadija, je pač kemo uspešna in sem se za njo odločila in bom tudi sama nosila posledice. Na vsakem raku kemoterapija ne deluje in to onkologi tudi povejo. Samo gola dejstva in resnica. Nobenega zavajanja. Bolnik se na koncu vedno odloči sam.

Bi pa bilo res super vprašati zdravnike onkologe, oz. tiste, ki se ukvarjajo z zdravljenjem raka, kako bi se odločili v primeru raka. Sama še pri nobenem nisem dobila občutka, da bi jo zavrnil. Se bom pa lotila raziskave. :)

Hvala vsem, da mislite na mene in mi želite dobro. Verjamem, da je vsak nasvet poslan z dobrim namenom. Tisti, ki ste prebrali blog, preberite še komentarje pod njim za protiutež.

Lep vikend :)

Zbirko blogov, ki sem ji dodala še drugi del, v katerem so članki strokovnjakinj iz področja odkrivanja in zdravljenja raka, vključno z nekaj temami, ki so se mi zdele skozi zdravljenje pomembne, sem izdala v knjigi Vem, da zmoreš, Darja. Več o knjigi si lahko preberete na www.karcinomdojke.si, kjer jo lahko tudi naročite.
Darja

  • Share/Bookmark