Arhiv za November, 2013

Počutje po 4. kemoterapiji


h1 28.11.2013

Tisti slab občutek, ki me je spremljal skozi cel dan, se je izkazal kot delno pravilni. Po intenziteti slabega počutja prvega večera, se je 4. kemoterapija zavihtela na 2. mesto. Slabost, glavobol, slabo počutje, tiščanje v prsih, se je okoli 9. ure razširilo do meje, kjer ni niti približno fajn. Spet tisti čuden občutek med zadetostjo in željo, da zaspim, z upanjem, da bo vse ok. Začeli so me oblivati ledeni vali, kljub temu, da sem bila pod kovtrom in deko. Imela sem občutek, da sem na -15. Zopet se je izkazala moja mami, kot že po prvi kemoterapiji in mi masirala razbolele mišice na nogi in stopala. Zraven pa poslušala moje blodnje, kajti, ko sem zadeta govorim še več kot sicer….in kar ne neham…in ne neham… :) Malo se zgubim vmes, ampak hitro najdem kaj novega. :)

Par ur kasneje sem čudežno zaspala in spala do jutra ter se zbudila polna energije. Normalna. Tako, da sem isto popoldan še skuhala 2 vrsti kosila za naju s <3 in že komaj čakala, da se prikaže iz službe, da se obilno najem. Zraven sem še malo zarjovela, ko se je brat lotil ene od mojih jedi in se samo namrdnila, ko je hvalil, kako dobra je. Mi je šlo po glavi samo, “no, pa gre moja večerja”. :D  Ampak za večerjo je ostalo še zadosti in zaspala sem s prepolnim želodcem. Ta noč je bila slabša.. malo me je tiščalo, velikokrat sem se zbudila, menda sem spila 2 litra tekočine. Zjutraj pa sem spet bila super. Peljala sem hčerko v vrtec, potem pa še zadnjič vzela svojo sveto trojico zdravil proti slabosti. In bilo bi bolje, če jih ne bi, saj me je spet vrglo (moja onkologinja pravi, da je to verjetno za to, ker imam tako malo kilogramov) in sem dopoldan in popoldan preživela na kavču. Napol prespala, na pol v želji, da zaspim.

Razmišljam, koliko ima dejansko psiha s pravimi simptomi. Na prejšnji kemoterapiji so mi omenili, da mora zdravilo nujno teči v žilo, saj  bi sicer menda prišlo do odmiranja tkiva. Opozorili so me, da moram nujno povedati, če me bo peklo. Seveda me je pri 4.  tudi začelo. Mlada medicinska sestra se mi je kar smilila, ko mi je odvijala kanal, saj mi je bilo že z njenim pogledom in previdnostjo jasno, da gre v stik s strupeno snovjo… Ampak bilo je vse v redu. Kri se je vlila, kar je pomenilo, da je kanal v žili. Povedala mi je, da je boljše, da 15krat preverimo, kot pa da bi se tekočina res prišla v stik s tkivom.

Prav tako mi je onkologinja šele zdaj omenila, da bo možno, da pride do hladnih valov. In je prišlo… Domišljala si jih sicer nisem, bi pa verjetno v knjižici o reakcijah na kemoterapijo, ki sem jo dobila pred 1. dozo, našla kar nekaj njih in bi si verjetno domislila še kakšnega ekstra, zato sem to knjižico že isti dan, brez da sem jo sploh pregledala, odvrgla v škatlo, ker se mi nabirajo stvari, ki lahko počakajo. :)

Zopet se pojavljajo vprašanja o tem ali je kemoterapija ok ali ne. Mastektomija ja ali ne. Koliko je kriv stres za nastanek raka ali je kriva genetika.. Sploh po obisku gospoda iz Amerike v Sloveniji, ki promovira olje konoplje in trdno verjame v svoje zdravilo. Zdaj že moja mami navija, da se to čimprej nabavi, jaz pa sem se odločila, da z vsem alternativnim zdravljenjem začnem po kemoterapijah, oz. celo po operaciji. O tem vsem v naslednjem blogu. Trkam, da se moj imunski sistem kljub vsemu še tako dobro drži. Nimam aft, nimam kovinskega okusa, okus za hrano je ostal, kilogrami stojijo. Kar je drugače na meni, je samo dejstvo, da sem brez las, dlak… Obrvi in trepalnice se še nekako držijo.

Velika zahvala za moje odlično počutje, poleg mojim najbližjim, gre tudi osebi, ki sem jo spoznala kakšen mesec pred pričetkom 1. kemoterapije in mi stoji ob strani od tedaj. V dobrem in slabem. Kot bi bil poslan od samega boga, saj mi je zopet odprl srce in poskrbel, da sem zaživela tudi na področju, na katerem sem že mislila, da sem opravila. Že v samem začetku mi je rekel, da bi rad šel z mano na 1. kemoterapijo, čeprav sam ni podpornik takemu zdravljenju. Imam srečo. :) Ali kot bi rekla moja prijateljica…”fajn, ti z rakom in otrokom, pa najdeš super deca, jst pa še kar ne.” :)

Lep večer vsem skupaj. Imejte se radi. <3

Zbirko blogov, ki sem ji dodala še drugi del, v katerem so članki strokovnjakinj iz področja odkrivanja in zdravljenja raka, vključno z nekaj temami, ki so se mi zdele skozi zdravljenje pomembne, sem izdala v knjigi Vem, da zmoreš, Darja. Več o knjigi si lahko preberete na www.karcinomdojke.si, kjer jo lahko tudi naročite.
Darja

  • Share/Bookmark

Kemoterapija št.4


h1 26.11.2013

Danes zjutraj se nikakor nisem mogla spraviti v avto in oditi v Ljubljano. Dobro sem se počutila šele 2, 3 dni in ni mi bilo do tega, da se vrnem nazaj k prejšnjem počutju. Ki je sicer v redu, ampak tista konstantna utrujenost… Poleg tega sem še imela slab občutek. Ne vem zakaj.

Danes je bil moj voznik Don Padre. :) V LJ sva prišla okoli devetih. Takoj sem hitela na sprejemno okence, da dobim čimprej etikete za laboratorij in ambulanto 13, kjer je danes ordinirala moja onkologinja.  Pohitela sem do terminala pri laboratoriju in izvlekla št. 92. Na vrsti pa je bila nekaj čez 70. Gužva torej. Odšla sem nazaj v avlo, kjer me je že čakala sestrična in mi do konca obiska na onkološkem tudi delala družbo. <3

Ko sem dala kri, smo se usedli v okrepčevalnico na onkološkem. Pojedla sem sendvič, naklepetali smo se, potem pa sem počasi odšla proti ambulanti 13. V času čakanja, se je poleg naju usedla gospa, ki sem jo že videla, da hodi na kemoterapije. Žal je ena tistih, ki so se ji pojavile metastaze. Na kosteh. Povedala je, da se proti raku bori že 20 let. Kako zahrbtna je ta bolezen…

Po dobrih treh urah sem bila na vrsti. Kri je bila v redu. Danes me je čakala zadnja kemoterapija tega sklopa in menda je ta “ta rdeča”, ki sem jo dobila do zdaj, tudi najbolj strupena. Zdaj me čaka naslednji sklop štirih kemoterapij. Vprašala sem jo, kakšne so te, pa mi je povedala, da bom menda 3 dni naspidirana (super sprememba po konstantni utrujenosti), potem pa me bodo nekaj časa bolele mišice. Prosila sem jo še, če mi še enkrat pretipa bezgavke pri ključnice in morebitne bule na dojki. Danes onkologinja ni začutila ničesar. Ne bulice, ne bezgavke. Sama pa tudi več nisem našla bulice.  Vseeno pa sem naročena na ultrazvok, ki bo 12.12. in na takrat smo prestavili tudi naslednjo kemoterapijo. Ker začenjam z novim sklopom, bom morala biti preventivno na onkološkem do večera, da ne pride do kakšne alergijske reakcije. Z zdravili proti slabosti pa sem končala. No še jutri in pojutrišnjem.

Po pregledu sem odšla po svoj “koktejl”, kakor ga rade poimenujejo nekatere. Zato tudi nasmeh, a ne (op. slika iz facebooka). :) Dejansko me tableta proti slabosti, ki jo vzamem uro pred pričetkom dodobra obrne, ostalo zdravilo v vrečki, pa še toliko bolj. Tako mi je skoraj da muka sploh priti do avta, ker sm cela mehka. No, saj potem napol spim celo pot.

Doma sem si zaželela solate, med vožnjo pa sem pojedla tudi rogljiček. Hude slabosti ni, vseeno pa je počutje spet bolj tako-tako. Kot vedno. Hvala mojim, da zdaj v tem času tako lepo poskrbijo za mojo hčerkico in hvala mojem <3, da me je prišel za par uric stisnit. :)

Preseneča me, koliko ljudi bere moj blog, me podpira.. Kamorkoli grem, srečam koga, ki mi omeni, da bere blog, da je z menoj, mi zaželi srečo. Tople besede in hvala vam za njih.

Lahko noč :*

Zbirko blogov, ki sem ji dodala še drugi del, v katerem so članki strokovnjakinj iz področja odkrivanja in zdravljenja raka, vključno z nekaj temami, ki so se mi zdele skozi zdravljenje pomembne, sem izdala v knjigi Vem, da zmoreš, Darja. Več o knjigi si lahko preberete na www.karcinomdojke.si, kjer jo lahko tudi naročite.
Darja

  • Share/Bookmark

Rezultat punkcije


h1 19.11.2013

Izboklinica je hvala bogu benigna. Ni rakasta. :) Vseeno me čaka še preventivni ultrazvok, da bo za sigurno.

Zbirko blogov, ki sem ji dodala še drugi del, v katerem so članki strokovnjakinj iz področja odkrivanja in zdravljenja raka, vključno z nekaj temami, ki so se mi zdele skozi zdravljenje pomembne, sem izdala v knjigi Vem, da zmoreš, Darja. Več o knjigi si lahko preberete na www.karcinomdojke.si, kjer jo lahko tudi naročite.
Darja

  • Share/Bookmark

Punkcija izboklinice


h1 18.11.2013

Ta vikend je bil res naporen zame. Priznam, bil je šok, skoraj tako velik kot v prvo, ko sem izvedela za raka. Želela bi se opravičiti vsem, ker nisem nič odpisala, ampak enostavno sem vikend, no bolj nedeljo, preživela v postelji s knjigo v roki. Edina zadeva, ki me odpelje drugam. Kriminalka z Alexom Crossom. :) Če sem se vstala, mi je utrip srca pobegnil v višave.

Komentar Mojce na Facebooku, da je tudi sama šla vedno na punkcijo, ko je opazila izboklino in da jo naredijo še isti dan, če le prideš do 11. ure, je bil ključen, da sem se odločila, da se bom v ponedeljek zjutraj kar lepo pojavila na onkološkem, pa kar bo bo.

Tako se je zopet izkazal moj <3 in me danes zjutraj peljal v Ljubljano. Bivša cimra, ki specializira na Onkološkem, mi je poslala direktno cifro od moje onkologinje, ampak sem se odločila, da jo bom kar poskusila najt in upala, da je danes v službi. Za punkcijo namreč potrebuješ napotnico ali osebnega zdravnika ali onkologa. Začela sem v triaži. Napotili so me na dobro znani oddelek H1 in tam sem jo našla. Potipala je mojo bulico in rekle, da je lahko marsikaj. Ali maščobno tkivo ali bezgavka ali je kaj od brazgotine. Lahko pa je seveda tudi tumor, ampak nekako ni dvigala panike. Itak, če pa ne gre za njo. :) Povedala je, da je možno, da je bula rakava in če bo rasla, je potem menda očitno, da kemoterapija nima učinka. Vprašala sem jo, če se je to že kdaj zgodilo, pa je rekla, da je, ampak da sama še ni imela takega primera. Da pa je eni gospe menda zrasel sekundarni tumor, ki so ga z operacijo odstranili, navrgli še 2 kemoterapiji in da se ni več pojavil.

No, napisala mi je napotnico za punkcijo, zopet na slepo, in povedala, da začnejo delati šele ob 11:30. Menda je na punkcijo pod ultrazvokom potrebno čakati par tednov. Imela sva dobro uro časa, zato sva se odpeljala nekaj pojest in potem nazaj v čakalno vrsto. Ponedeljki na onkološkem so polni. Na srečo sem imela dobro družbo in čas je hitro minil.

Dobro znana soba 6, kjer so mi nazadnje na slepo punktirali bezgavko pri ključnici in zadeli živec, še malo čakanja, zopet ena ornk igla, glas citologinje, “malo bom zbodla” in moja misel…OMB, samo ne mi prebost pljuč in zarinit igle do srca (imam namreč bujno domišljijo) in je bilo konec. Tudi citologinja me je poskušala pomiriti, da verjetno ni nič hujšega in da naj si že pustim pri miru in je ne tipam vsake pet sekund. :) Malo je bila začudena, zakaj me je onkologinja poslala na punkcijo brez ultrazvoka in rekla, da bo uredila, da bom pri naslednji kemoterapiji menda imela še tega. Vsebino injekcije je dala na hitri test, če je dovolj materiala, in ga je tudi bilo, ter povedala, da lahko za rezultate pokličem jutri po eni uri.

Še hitra kavica in klepet s cimro, kosilce in prispela sva domov. Še malo igranja z mojo princesko, zato nisem imela časa odpisati in se javiti na vaše klice. Hvala vsem še enkrat, ker vam je tako mar. Zlati ste. <3

Javim jutri še rezultate, če jih dobim.

Zbirko blogov, ki sem ji dodala še drugi del, v katerem so članki strokovnjakinj iz področja odkrivanja in zdravljenja raka, vključno z nekaj temami, ki so se mi zdele skozi zdravljenje pomembne, sem izdala v knjigi Vem, da zmoreš, Darja. Več o knjigi si lahko preberete na www.karcinomdojke.si, kjer jo lahko tudi naročite.
Darja

  • Share/Bookmark

Izboklinica št. 2


h1 16.11.2013

Včeraj zvečer sem ob mazanju in masiranju moje brazgotine zatipala izboklinico. Kakšne 3 cm nad prvim tumorjem. Šok, jok…kar naenkrat mi je vse padlo dol. Bo tega sploh kdaj konec?

Pokazala sem mami, poklicala sem prijateljico, ki specializira na onko. Rekla je, da je verjetnost majhna, ampak pravila itak da ni.

Spala nisem skoraj nič. Poskušala sem brati knjigo, vmes pa vsaj 20krat premasirala mesto izboklinice in upala, da je ne najdem več. Žal nisem imela te sreče.

Zbudila sem se neprespana. Dragi je že ob 7ih zjutraj pozvonil na vrata in me odpeljal, da bom z mislimi drugje. Hvala <3 in hvala mojim, da tako lepo poskrbijo za mojo malo princesko.

Zdaj čakam ponedeljek. Odšla bom do ginekologa, če mi bo želel narediti ultrazvok in poklicala bom na onkološkega, pa da vidimo, kakšni bodo napotki za naprej.

Počutje po 3. kemoterapiji je drugače dobro. Omotično je bilo le zaradi tablet proti slabosti.

Stiskajte pestke zame…<3

Zbirko blogov, ki sem ji dodala še drugi del, v katerem so članki strokovnjakinj iz področja odkrivanja in zdravljenja raka, vključno z nekaj temami, ki so se mi zdele skozi zdravljenje pomembne, sem izdala v knjigi Vem, da zmoreš, Darja. Več o knjigi si lahko preberete na www.karcinomdojke.si, kjer jo lahko tudi naročite.
Darja

  • Share/Bookmark

3. kemoterapija


h1 13.11.2013

Čas med 2. in 3. kemoterapijo je bil kratek. Prve 4 dni sem bila bolj šibka, potem pa še kakšen teden kasneje prislužila zastrupitev želodca in prvič v času kemoterapij bruhala. Celo noč. Zaželela sem si škampov, moj želodec pa je odgovoril, da odločitev ni bila dobra. Škampi so poleg rumenega karija za nekaj časa na črni listi. :)

Vseeno mi je uspelo tudi uživati. Z mojo preljubo hčerkico, na kavicah s prijateljicami, udeležila sem se celo delavnice s tibetanskimi vajami in se kopala v termah. Dragi (ja, nisem več samska. Po letu in pol :) ) mi je pred termami pobril lasišče, tako da sem se svetila kot  novoletna bučka. :) Reakcije ljudi so bile normalne. Edino en fantek je hitel svojem očiju razlagati, kako je “ta teta pa čisto brez las”…”ampak oči, čisto brez las”. :)

Ko se je bližala sreda, mi je strah zopet nekako kratil noči, ampak ni bilo hujšega.

Danes sva se potem že pred sedmo odpravila v LJ. Kratek obisk pekarne in dvig napotnice v KK in proti Ljubljani. Odšla sem na sprejemno okence in zopet dobila svoj pok etiket ter se odpravila v laboratorij, kot do sedaj, dat kri. Ko sem prišla na vrsto, mi je medicinska sestra povedala, da me ni v sistemu za laboratorij. Oh, ja, spet komplikacije. Odšla sem na H1 oddelek, da bi poiskala svojo oknkologinjo. Našla sem jo kar na hodniku. Povedala mi je, da sem bila na kemoterapijo naročena včeraj in ne danes. Da so me čakali. No, malo birokracije in stvar je bila urejena. Čigava je bila napaka? Moja seveda ne. :D

Odhitela sem na genetsko ambulanto v sosednjo zgradbo, po rezultate gena na dojki in jajčnikih in že zamujala par minut. Ko sem oddala etikete, sem ugotovila, da sem brez telefona. Hitro nazaj na H1 oddelek in držanje pesti, da ga še najdem. No, ostal je na sprejemnem okencu. <3 Zopet nazaj na genetsko in jutranja telovadba je bila opravljena. :)

Torej, kaj imava skupnega z Demi Moore v filmu GI Jane? Frizuro. Kaj pa z Angelino Jolie? Gen raka na dojkah in jajčnikih.

Zdravnica mi je povedala, da bi bili zelo presenečeni, če gen ne bi bil pozitiven. Sama si predstavljam ta gen kot neko zasnovo, ki jo zunanji dejavniki aktivirajo. Je kar je. Test bodo ponovili, ker je tak protokol, mene pa čaka posvet z onkološkimi kirurgi in operacija po kemoterapijah. Obsevanje bo verjetno zaradi majhnosti tumorja in hvala bogu neokuženih bezgavk odpadlo. Več o tem, ko bom napolnjena z informacijami. Sem pa ok. Novico sem sprejela že kar nekaj časa nazaj. Koliko punc plača za nove, jaz pa jih bom dobila zastonj. Pustimo, da me čaka 8-urna operacija in 6-mesečna rehabilitacija in da vse skupaj ni niti približno tako enostavno. Postrga se vse tkivo iz dojk, šele potem se vključi lepotni kirurg in jih napolni. Bodo pa po moje lepe… saj bodo ravno takšne, kot jih bom naročila.

No, potem sem zopet odšla v laboratorij oddat kri. Tokrat za kemo in za ponovno testiranje za gen. Pridružila se mi je prijateljica Špela in mi delala družbo, dokler nisem prišla na vrsto. Takoj zatem je prišla še prijateljica Maša s svojim malim piščančkom, kakor kliče svojega preljubega sinčka in skupaj smo se vse tri usedle na kavo in kmalu je začelo deževati. :) :)

Klepetale smo tako dolgo, da so me iz oddelka za onkologijo poklicali na mobitel. Hitro smo se poslovile, jaz pa sem odhitela po rezultate krvi in zeleno luč za novo kemoterapijo. Vseeno sem morala malo počakati v čakalnici in se vključila v pogovor z nekim gospodom in gospo. Oba iz iste množice kot jaz. Gospod je povedal, da je menda zelo pomembno kako dihamo. Naj bi mu tako povedal zdravnik. Naš način življenja brez gibanja povzroči plitko dihanje, ki celic ne napolni s kisikom. Kako boste uporabili ta podatek, je na vas…

Obisk onkologinje je bil po pričakovanjih. Kri je dobra, malo jo je čudilo, da nimam nobenih aft v ustih, čeprav si ne spiram z žajbljevim čajem. Glede bezgavke pri ključnici je rekla, da očitno je v redu, da na tem mestu tako ali tako ne izvajajo operacije, jo bomo pa spremljali, če se bo kaj povečala.

In sem šla nazaj v sosednjo stavbo, stavbo C, na kemoterapijo. Zopet malo čakanja in obisk prijatelja, ki dela na onkološkem, ki mi je delal družbo in me poslikal, da sem lahko dala fotko na facebook. :) Potem pa je že prišel dragi, ki je imel ta dan še druge obveznosti v LJ in odpeketala sva domov.

Moje počutje je dobro. Malo omotično, ampak brez bolečin. Mogoče bo pa res vsaka naslednja lažja. Trkam. :) Hvala vsem, ki mi stojite ob strani. Zlate ljudi imam okoli sebe. <3

Lep večer <3

Zbirko blogov, ki sem ji dodala še drugi del, v katerem so članki strokovnjakinj iz področja odkrivanja in zdravljenja raka, vključno z nekaj temami, ki so se mi zdele skozi zdravljenje pomembne, sem izdala v knjigi Vem, da zmoreš, Darja. Več o knjigi si lahko preberete na www.karcinomdojke.si, kjer jo lahko tudi naročite.
Darja

  • Share/Bookmark

Po 2. kemoterapiji


h1 3.11.2013

V sredo zvečer, ko sem prišla domov in spisala blog, se je začelo tisto, dobro znano, slabo počutje. Po privolitvi zdravnice sem vzela Ketonal svečko in počutje se je začelo izboljševati. Ni bilo hude slabosti, samo cel trup je bil nekako razbolel. Srce, trebuh…ampak nič groznega. Kot da se pač po telesu pretaka strup, telo ga pa z vso svojo voljo in močjo poskuša poganjati po žilah in opraviti svoje oteženo delo.

Noč je bila mirna. Sicer sem se zbujala, ampak ni bilo niti približno tako hudo kot prvo noč po 1. kemoterapiji. Bolj zaradi žeje in občutka, da moram veliko piti kot karkoli drugega. Jutro je bilo normalno. Vzela sem svoje tri tablete proti slabosti, da slučajno ne pride do nje in uro kasneje že veselo jedla tople sendviče. Želodec torej dobro prenaša. Včasih se malo obrne, ko nekaj prehitro pojem in imam manj energije kot sicer, ampak verjamem, da bo tudi to kmalu minilo.

Ker laski hitro rastejo, in ob tem bolijo kot bi me nekdo rezal po glavi, sem se 2 dni nazaj ponovno zabrila. Tokrat kar z atijevim brivskim aparatom. Zdaj so že opazna področja, kjer ni več lask, oz. izgledam kot dedci, ki začnejo izgubljati lase. :P :)

Rada bi povedala nekaj, kar me res žalosti. Reakcije ljudi ob pogledu na frklco z buffko na glavi. Če sem se prej počutila super in nič bolno, me bodo takšni pogledi prepričali v to, da je z mano nekaj narobe. Če vas kaj zanima, vprašajte. Če me vidite, ne glejte zgroženo, pozdravite. :) Obljubim, da me v tistem trenutku še ne bo zmanjkalo. :) Ta blog ni samo zame ali za osveščanje. Je tudi zato, da vidite, da sem ok. Kar pišem v blogu, tudi čutim. Ne jokam skrivaj, niti se ne smilim sama sebi. In rada bi, da tudi vi ne gledate name v takšni luči. Še najbolj všeč mi je bila včeraj starejša gospa na pošti, ki se je brez slabe vesti vrinila pred gospoda, ki je stal ob okencu in mene z buffko na glavi ter hčerko, ki je s čokolado packala vse kar ji je prišlo pod roko, ker se ji je pač mudilo. :D

Že drugič danes sem doživela, da mi je nekdo rekel o neki tretji osebi, da je slabega zdravja in da nima poguma it do nje. Pojdite do prijateljev, ki so bolni, pošljite jim spodbudne besede, pozdravite znance, čeprav veste, da so v stiski, nasmejte se človeku, ki je v boju s kakšno boleznijo. Hvaležni vam bomo. Predvsem pa bodite sončki svojim najbližjim. :*

Hvala tistemu, ki se na poglede ne ozira, ampak me še vseeno sredi ulice objame okoli ramen, kot da sem še vedno dolgolasa blondinka s košarico C. :) In hvala vsem, ki mi pišete vzpodbudne besede, tistim, ki delite z mano svoje zgodbe in strahove. En velik objem vsem. :)

Zbirko blogov, ki sem ji dodala še drugi del, v katerem so članki strokovnjakinj iz področja odkrivanja in zdravljenja raka, vključno z nekaj temami, ki so se mi zdele skozi zdravljenje pomembne, sem izdala v knjigi Vem, da zmoreš, Darja. Več o knjigi si lahko preberete na www.karcinomdojke.si, kjer jo lahko tudi naročite.
Darja

  • Share/Bookmark