6. dan po 5. kemoterapiji


h1 18.12.2013

Danes je prvi dan po zadnji kemoterapiji, da sem ok, da lahko hodim, da so bolečine v mišicah in sklepih ponehale. Tisto o naspidiranosti v prvih parih dneh je bila očitno bajka. Pravljica kot tiste, ki so nas učili v mladosti…da bo prišel princ na belem konju in bomo za tistimi devetimi gorami živeli srečno do konca svojih dni.

No in ker so pravljice o princeskah nerealne, je Elina (moja hči) knjiga o le tej, bila podarjena naprej, ona pa bo za božička dobila avto. Ker to je realnost. Roza je ne gane. Samo da je volan in da dela brrrmmm, brrrmmmm. Zakaj bi ji zatiskala oči. No, še vedno bo znala vse Grimmove pravljice na pamet. Saj je konec koncev le moja hči. <3

Torej, prvi dan dan po 5. kemoterapiji, nekje proti večeru, so me začeli boleti nohti. Kot da bi postavila dlani na mizo, nekdo pa bi jih tolkel s kladivom. Ne močno, samo vztrajno in neprestano. Verjetno si ne morete zamisliti, kako to zgleda. Za primer: mandarine nisem mogla olupiti. Ni šlo. Šla sem po ščipalec za nohte in si jih postrigla čisto na kratko.

Potem so počasi začeli boleti sklepi in mišice. Bolečina v nohtih pa je prenehala. Obarvali se zaenkrat še niso nič. Bolečina je bila skoncentrirana na noge, proti koncu pa sem jo zelo malo čutila še v hrbtu in občasno v desni dlani, ampak ti nista niti omembe vredni. Protibolečinske svečke Ketonal so delovale samo po 4 ure ali manj, namesto 12-24. Bilo je obupno. Nekaj med revmo, tolčenjem s kladivom po kolenih in vnetjem mišic po kakem hudem teku, ko si še totalno nepripravljen. Vseeno so bile bolečine pri porodu hujše. Ampak tiste so bile intenzivne 14 ur, tele pa zmerno hude celih 4-5 dni.

Ponoči nisem spala sploh. Včasih je bilo celo tako hudo, da sem se morala dobesedno prisiliti (v glavi), da sem vstala in odšla na wc (kar pri moji trmi niti ni lahko) :) .  Hvala mojem dragem, da mi je na tablico prenesel več filmov, saj sem noči tako preživela ob gledanju le- teh.

In hvala moji mami, da mi je vsak dan masirala razbolele mišice.

Danes je 6. dan po zadnji kemoterapiji. Včeraj zvečer sem zopet odšla spat v bolečinah. Spet sem vzela svečko, da odspim vsaj par ur.  ”Mogoče je pa to zadnja svečka in bo jutri že boljše”, mi je rekla mami zvečer med masažo. “Iz tvojih ust v božja ušesa”, sem si mislila. In imela je prav. Zbudila sem se šele zjutraj. S samo zmernimi bolečinami. Juhej!

Takoj sem si splanirala dan. Po petih dneh počivanja, ko me še skoraj ni bilo nič na spletu in sem bolj ali manj v prazno gledala TV, sem se hitro skočila pod tuš, se oblekla in odletela po opravkih. Odšla sem do avta in se veselila, da bova spet pela in nabijala glasbo. No, ne tako hitro. -4 stopinje, prvo je bilo na vrsti ribanje ledu iz šip…in gremo, wuhu. No, nizka temperatura je povzročila, da še CD ni delal in stisnjenih peščic v upanju, da bo na radijskih postajah kakšna super pesem, sem naletela na Pink Floyd-e. O Ja! Danes bo dober dan. Danes je bil dober dan. Kako je življenje lepo… <3 Obožujem vožnjo, ko sem sama ali pa je notri še moja hčerka, saj je njej zaenkrat še vseeno kako mami poje. Sem dobila že parkrat prošnje…lepe in malo manj lepe, naj bom raje tiho. :D Sami party pooperji. :)

Ko grem v trgovski center je tako kot da bi se zmenila s kar nekaj ljudi na kavi. :) Sem že povedala, da obožujem ljudi okoli sebe? Par dni nazaj sem napisala, da je moja koža že dobila bolj bled izgled, danes pa sem dobila kar nekaj komplimentov, da cvetim kot rožica in da če ne bi vedeli, kaj prestajam, da ne bi niti pomislili.:) Zgleda je odvisno od počutja in danes sem bila nabita z energijo. In čaka me še 12 takih dni do naslednje kemoterapije. :)

Še hitri zmenek z mojim dragim, malo igranja z mojo preljubo, ki je danes žal malo zbolela in prelep dan se počasi končuje. Samo še blog sem spisala za vse tiste, ki vas je skrbelo, ker se nisem nič javljala. Ja, bilo je hudo, ampak z novimi močmi naprej in novim zmagam naproti. :)

Hvala še enkrat vsem za skrb. Hvala tudi fantu, ki mi je poslal sporočilo, da sem mu všeč. Če ne drugega, me je lepo nasmejal. :)

Aja, da ne pozabim. Včeraj sem dobila pošto iz genetske ambulante onkološkega inštituta. Potrditveni test je še enkrat pokazal pozitiven gen BRCA 1, tako da se v začetku leta odločamo o nadaljnjih posegih. Mastektomija bo. Kdaj in kako, pa se bomo še dogovorili.

Pa še nekaj. Ne dolgo nazaj sem bila z znanko na kavi. Povedala mi je, da je že od najine srednje šole mislila, da imam umetne prsi in se spraševala, če so bili silikoni krivi za mojega raka. Še vedno mi je smešno, ko pomislim…:) Ali pa kot je rekla moja sestrična…”O moj bog, pa to je najlepši kompliment, ki ga lahko ženska dobi!” :D No, nikoli nisem imela umetnih prsi, če se je še kdo spraševal, zato niso mogli biti krivi silikoni. :)

Uživajte v veselem decembru. :* <3

Zbirko blogov, ki sem ji dodala še drugi del, v katerem so članki strokovnjakinj iz področja odkrivanja in zdravljenja raka, vključno z nekaj temami, ki so se mi zdele skozi zdravljenje pomembne, sem izdala v knjigi Vem, da zmoreš, Darja. Več o knjigi si lahko preberete na www.karcinomdojke.si, kjer jo lahko tudi naročite.
Darja

  • Share/Bookmark
 
Objavljeno v 18.12.2013 ob 20:44 in zapisano pod 4. Čas kemoterapije .


2 komentarjev na “6. dan po 5. kemoterapiji”


  1. Draga sotrpinka,
    redno spremljam tvoj blog in priznam, močnejša sem zaradi njega. Lažje prenašam vse te bolečine, katere opisuješ. Jaz imam 6 kemoterapij na tri tedne. V torek sem dobila prvo (četrto) kemoterapijo drugega ciklusa citostatikov in bolečine v nogah so res hude. Se mi pa zdi, da vseeno malo lažje prenašam, saj si pomagam z alternativo (bioresonanca in homeopatija). Jaz imam še dvakrat, ti trikrat. Končali bova približno ob enakem času. Ampak- bova zmagali!
    Vse dobro ti želim in naj se leto 2013 ne ponovi več.
    Srečno!
    Bojana


  2. Draga sotrpinka,
    redno spremljam tvoj blog in priznam, močnejša sem zaradi njega. Lažje prenašam vse te bolečine, katere opisuješ. Jaz imam 6 kemoterapij na tri tedne. V torek sem dobila prvo (četrto) kemoterapijo drugega ciklusa citostatikov in bolečine v nogah so res hude. Se mi pa zdi, da vseeno malo lažje prenašam, saj si pomagam z alternativo (bioresonanca in homeopatija). Jaz imam še dvakrat, ti trikrat. Končali bova približno ob enakem času. Ampak- bova zmagali!
    Vse dobro ti želim in naj se leto 2013 ne ponovi več.
    Srečno!



Komentiraj


h1

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !