Arhiv za April, 2014

Drugo polnjenje ekspadrov oz. spet so večje :)


h1 16.04.2014

Slabe dva tedna nazaj sem imela pregled pri kirurgu. Takrat je bilo še vse ok, par dni kasneje pa so se začele bolečine v desni nadlahti, kot bi se nategnila žila ali kita. Bolečina se je stopnjevala do te mere, da sploh nisem več mogla iztegniti roke. Kasneje je ta žilica očitno počila. Bolečine so prenehale, na mestu nadlahti pa se je pojavila modrica. Počakala sem na petek, torej en teden po pregledu in poklicala svojega kirurga, da ga povprašam, kaj meni o vsem tem. Lepo mirno mi je odvrnil, da to ni nič takega. Ok. :) Zanimalo me je še, kaj pomeni “manjši fibroadenom v zgornjem zunanjem kvadrantu desne dojke”, ki je omenjen v mojem histološkem izvidu in zakaj mi tega ni omenil, ko je sam pogledal le-tega. In je spet dejal, da je to nekaj normalnega, ki je prisotno pri veliko žensk in da se ne razvije v maligni tumor. Torej, v desni dojki sem imela manjši benigni tumorček, ki ni nič kaj takega.

Od moje zadnje kemoterapije je minilo že 2 meseca in pol. V tem času je prišlo do velikih sprememb. Predvsem pri dlakah in laseh. Kar nekako sem se navadila, da ni bilo treba uporabljati britvice ali hoditi na brazilsko. Seveda sem pogrešala obrvi, trepalnice in seveda lase, vse ostalo je bilo pa prav fajn. :) Po kemoterapiji začnejo rast s turbo hitrostjo. In pojavijo se prav povsod. Še celo na obrazu je začel rast nek puhek, ki ga sicer ni več, je pa bilo prav čudno. Zopet je v uporabi pinceta in britvica. Ampak mi ni odveč… lepo je, ko stvari prehajajo nazaj v normalo. Brat je že dvakrat poudaril, kako kul je, ko imam zopet obrvi in da so le-te tiste, ki človeka nekako naredijo na izgled bolnega, oz. zdravega. V soboto sem celo prvič po uh, koliko časa, nadela puder in maskaro. Vikend sem preživela na dveh koncertih in bilo je res super. :) Po nedeljskem koncertu me je celo poklical stric in mi rekel, da se naj kar strižem in obdržim tako kratko frizuro, saj mi menda zelo paše. :) No, jst pa že komaj čakam, da še malo zrastejo, saj me zdaj, ko so se temperature spustile, spet konkretno zebe v glavo.

Kemoterapija poleg izpada vseh dlak povzroči tudi nekako stanjšanje kože. Koža je povsem nežna, nobenih odmirajočih celic nisem našla ves ta čas. Zdaj se tudi to očitno uravnava. Na nadlahti so se mi naredili drobni mozoljčki, koža, ki je pa nekoč bila res zelo mehka (tudi pred kemo), pa je postala bolj groba. Bom morala na en pošten piling kože, pa bo mogoče bolje. Zanimivo je, kakšno in kolikšno vlogo imajo hormoni v našem telesu.

Včeraj sem dobila iz onkološkega še pismo moje onkologinje glede krvnih testov. Tudi ona je napisala, da je tumorski marker ok, še vedno pa imam rahlo povišane jetrne teste, zato mi je napisala, da jih naj čez en mesec ponovim. Upam, da bodo takrat jetra že prišla k sebi po kemoterapiji.

Danes sem se po dolgem času zjutraj sama odpeljala v Ljubljano. V kliničnega, na oddelek za plastično kirurgijo sem prišla točno. Nekako sem čutila pritisk v glavi, zato sem odšla po kavo in še preden sem uspela popiti požirek, me je že poklicala medicinska sestra. Slekla sem se in ulegla na mizo. Pripravila je injekcijo in fiziološko raztopino, pošpricala cel predel dojk z alkoholom, potem pa je prišla plastična kirurginja in nekomu zunaj rekla:”takoj bom, pridem čez 3 minute”. In dejansko gre tako hitro. Vboda spet nisem čutila. No, na desni sem začutila, ampak ni bolelo, na levi sem pa še stiskala pesti (ja, to vedno počnem, ko čakam na vbod) in gledala stran, ko sem opazila, da kirurginja že stiska brizgalko. Torej tega vboda sploh nisem čutila. No teh 40 ml se res lepo pozna. Vprašala sem jo koliko bomo napolnili in mi je povedala, da je malo odvisno od mene, koliko bi želela imeti velike in malo od tega, kako velike vrečice imam notri. Rekla sem, da bi imela dober B, oz. slab C, toliko kot sem imela že prej. Odvrnila mi je, da bomo potem napolnilo do 300ml. Malo sem jo čukasto pogledala, ker se mi že zdaj zdijo večje kot prej, pa je notri šele 140ml. No, bomo videli, kako bo izgledalo po naslednjih polnjenjih.

Par dni nazaj me je klicala sotrpinka, ki je imela mastektomijo en dan za mano. Hodi po skoraj da identični poti kot jaz. Povedala mi je, da so ji prvič napolnili ekspander za 60ml in da jo je zelo bolelo. Meni so prvič napolnili s 40ml in je bilo znosno, zato sem se odločila, da bom tudi danes dobila 40, čeprav mi je plastična kirurginja rekla, da je nekako standardna praksa, da se fila po 60ml. No, 40 mi je bilo super, sploh ker sem doma pozabila protibolečinske tablete. Bolečin sicer ni bilo, sem pa vseeno vzela en Naklofen, ko sem prišla domov, saj se še prerado razboli.

Plastično kirurginjo sem še vprašala, če že lahko dvigujem roke in je prikimala, ter rekla, da grem že lahko na fizioterapijo. Vprašala sem jo še, če lahko dvigujem reči in je odločno odkimala, potem pa vprašala…otroka? Pritrdila sem in ji zatrdila, da dvignem tako, da je teža v bistvu razporejena na podlaht in ne dvigujem tako, da bi zelo obremenjevala prizadete predele. Rekla je, da je tako potem ok.
Vse skupaj dejansko ni trajalo več kot tri minute. :)

Potem sem odšla na onko, saj sem bila naročena pri nutricistki. Najprej me je stehtala. Izgubila sem eno kilo. Res sem zadnje čase nekako jedla manj. Povedala mi je, da sem izgubila na mišični masi, kar je normalno po takšni operaciji in da sem pridobila maščobo. Super napoved za obleči se v kopalke. :)  Vprašala me je o moji prehrani. Če jem kaj jajc, mlečnih izdelkov in rib. Pomislila sem in gotovila, da sem nenačrtno prav vse od tega po večini črtala iz jedilnika. Vprašala me je od kje potem dobim beljakovine… “Ješ vsaj kaj stročnic”? Ja, seveda… veliko fižola pojem. Koliko…Vsak dan? Ne, enkrat na teden… kaj pa čičerika? Ne…čičerika mi ni dobra…
Ah, ja. No, sem dojela, kaj je želela povedati in malo prej sem si spekla jajce na oko in na njega položila par lističev sira. Nutricistka mi je še predlagala, da naj si kupim omega 3 prehransko dopolnilo. Zadnje čase me bolijo kolki (kot bi bolele kosti). Povedala mi je, da mi primanjkuje kalcija in da potrebujem tudi vitamin D. Odločila sem se, da naslednjič prosim mojo onkologinjo, če bi mi naredila tudi test za količino vitamina D, saj je moja sotrpinka nekje zasledila, da je tudi ta pomemben dejavnik v boju proti rakavim celicam. Oz. menda preventivi.

Potem sem odšla na fizioterapijo, ampak ker ni bilo nobenega tam, sem odšla do moje bivše cimre, ki je v času mojega zdravljenja specializirala na onko, zdaj pa specializira na polikliniki. Prišla je v UKC in odšli sva na kavo. Kramljali sva in kar naenkrat je iznenada rekla:” Kako lepo te je videti tako”. Mislila je na zdravo. :) <3 Potem sem hitela do ene od mojih najboljših prijateljic, saj sva bili dogovorjeni za kosilo, potem pa hitro domov, da sem pravočasno prišla po mojo preljubo v vrtec.

To je to za danes… Zdaj se grem pa stisnit k mojem dragem. Danes mi je prinesel šopek tulipanov in dve vejici španskega bezga. <3

Imejte se radi…in za sebe naj vam bo vedno dovolj samo najboljše. <3
Lahko noč*

Zbirko blogov, ki sem ji dodala še drugi del, v katerem so članki strokovnjakinj iz področja odkrivanja in zdravljenja raka, vključno z nekaj temami, ki so se mi zdele skozi zdravljenje pomembne, sem izdala v knjigi Vem, da zmoreš, Darja. Več o knjigi si lahko preberete na www.karcinomdojke.si, kjer jo lahko tudi naročite.
Darja

  • Share/Bookmark

Tumorski marker je zopet v mejah normale


h1 4.04.2014

Se spomnite tistega bloga, pred časom, ko sem domov dobila pismo iz Onkološkega, da naj bi imela povišan tumorski marker? Ja, takrat je bil res povišan in tudi dva tedna kasneje je še vedno bil. Takrat je bilo hudo še onkolognji in me skoraj da ni prepoznala, češ da kaj naj bi se z mano zgodilo. Zakaj je bilo sploh potrebno, da so iz genetske naročili test tumorskega markerja, saj je menda standardna praksa, da se med kemoterapijo malce poviša. Ko bi morala biti zbrana, mirna, pa so me tako razburili. Še naslednjič me je potem vprašala, če sem kaj bolje. Priznam, bil je šok. Ko greš čez vso dolgo pot, in upaš, da k pozitivnem cilju in se držiš in zdržiš vse kemoterapije, operacijo, spremembe, ki se med tem časom dogajajo…in zadnje kar je dobrodošlo, je še kakšna slaba novica.

Danes pa sem imela ponovno testiranje tumorskega markerja. NI VEČ POVIŠAN!!! :) Prav vse je v meji normale. :) )) KLIK

Zjutraj me je v Ljubljano peljala moja draga prijateljica Petra, za kar sem ji zelo hvaležna. Prav veselila sem se, da bova dan preživeli skupaj in se dodobra naklepetali. :) <3

Na sprejemnem okencu sem ugotovila, da me je moja onkologinja pozabila naročiti na krvne teste, zato sem odšla v ambulanto, kjer je danes ordiniral moj kirurg in poprosila medicinsko sestro, če mi lahko vpiše laboratorij. Še zdaj mi ni jasno, kako je vedela kdo sem, čeprav sploh nisem povedala priimka.

Odhitela sem v laboratorij, saj je potrebno na rezultate krvi čakati okoli 2 uri. Ta čas sva s Petro izkoristili za sendvič, sok in klepet. Pridružila se nama je še moja nutricistka in hitro se je pooblačilo, jutri bo menda dež. :)

Ko je minilo dobro uro in pol, sem odšla nazaj pred ambulanto in medicinski sestri sporočila, da sem nazaj. Hitro je pogledala, če so rezultati markerja že prišli, vendar jih še ni bilo. Odšla sem v čakalnico, med. sestra pa mi je rekla, da pokliče, ko pridejo rezultati. Kmalu sem zaslišala svoje ime po zvočniku. Seveda nisem mogla počakati, da pridem do svojega kirurga, kar bi takrat trajalo samo kakšno minuto ali dve in sem prosila že med. sestro, da pogleda rezultat. Ko sem ga videla, sem si pošteno oddahnila. :) Do 30 je normalno, prejšnjič sem imela 40, danes pa 15. :)

Potem je sledil standardni postopek. V kabini se slečem in grem zgoraj brez naprej na pregled h kirurgu. Še zdaj mi je malo neugodno in danes sem ga vprašala, če je to res kul, da se slečem zgoraj brez, brez da greva sploh na pijačo. :) Ulegla sem se, on pa je pogledal, kakšno je stanje po operaciji. Zopet je bil zadovoljen s svojim delom in mi še enkrat povedal, da je vse tako kot mora biti. Potem se je vsedel za računalnik, da prebere histološki izvid tkiva mojih dojk in obeh varovalnih bezgavk. “Po pričakovanju je vse v redu”, je dejal.  Oh, ja, dvojna zmaga! Ne v tkivu ne v bezgavkah ni bilo tumorskih celic. :) Povedal mi je, da sva zaključila in mi s parimi besedami dal vedeti, da verjame, da bom v redu. Da bo zagotovo vse ok.

Po moje, da me ima že tako ali tako vrh glave, jaz pa moram priznati, da ga bom zelo pogrešala. Že v drugo sem se poslovila od njega, on pa mi je rekel, da če bom karkoli kdaj potrebovala, da lahko pridem kadarkoli, ko ordinira. Zakaj sem se tako navezala na njega? Ker sem mu hvaležna. On je moja oporna točka na onkološkem inštitutu. Takrat, ko sva z mami prvič prišli na onkološkega, dan po tem, ko sem izvedela, da imam raka, je bil prav on tisti, ki me je sprejel, pa čeprav sploh nisem bila naročena. Enostavno sem vztrajala, da prej ne grem domov in on se me je usmilil in pregledal. In to ne na hitro, vzel si je čas, pretipal obe dojki, vse bezgavke in mi razložil, kaj vse me čaka in povedal, da bom za pol leta njihova. Prav tako se je zavzel zame in uredil, da sem dala vse preiskave čimprej skozi. Takrat mi je dejal, da me bo operiral verjetno nekdo drug, na koncu pa sem vseeno pristala pri njemu. In pri prvi operaciji in pri drugi. In za obe se mu iz srca zahvaljujem. Prav tako za odnos in nasloh za podporo. HVALA!

S Petro sva potem odšli še na kosilo in seveda v šoping in dan je skoraj da bil naokoli.

Lep dan je bil 4.4.2014. :)  <3

Zbirko blogov, ki sem ji dodala še drugi del, v katerem so članki strokovnjakinj iz področja odkrivanja in zdravljenja raka, vključno z nekaj temami, ki so se mi zdele skozi zdravljenje pomembne, sem izdala v knjigi Vem, da zmoreš, Darja. Več o knjigi si lahko preberete na www.karcinomdojke.si, kjer jo lahko tudi naročite.
Darja

  • Share/Bookmark

Iz košarice mini A, na košarico A+


h1 3.04.2014

Svojo onkologinjo sem nazadnje videla konec januarja, ko sem imela zadnjo kemoterapijo. Sploh ne morem verjeti, da je minilo že toliko časa. Dobre 2 meseca. Takrat mi je medicinska sestra pozabila napisati nov datum pregleda, zato mi je onkologinja, po tem ko sem jo poklicala na telefon, naročila, da se oglasim po le-tega med mojim bivanjem na onkološkem po operaciji. Ampak sem malce pozabila, malce je pa tudi bilo krivo non stop dogajanje. Tako sem jo poklicala v torek in medicinska sestra mi je takoj rekla: “Ja, sej mi smo zapisali, da imate pregled danes.” Prosila sem jo, če bi lahko prišla v sredo, torej včeraj, ko sem tako ali tako imela prvi obisk po operaciji pri plastični kirurginji. Rekla mi je, da bo poskušala nekaj urediti in da naj jo pokličem nazaj spet čez eno uro. Takrat mi je potem potrdila, da naj pridem.

Sama še ne morem voziti, zato me je v Ljubljano peljal moj fant, za kar sem mu res hvaležna. Malo mi je že odveč, da me mora vedno nekdo voziti v LJ. Malo zaradi tega, ker si mora potem ta oseba vzeti čas, malo zato, ker je na onko za tistega, ki ni v proceduri izjemno dolgčas, saj je včasih treba na kakšen pregled čakati tudi 3 in več ur, malo pa tudi zato, ker čas v LJ rada izkoristim po svoje in nisem od nikogar odvisna, zraven tega se pa ne sekiram, da nekomu jemljem čas. :) Še najraje vidim, da me pelje dragi, saj si največkrat uredi, da ima kakšen sestanek in potem ni nikomur dolgčas. :)

No, včeraj sem potem bila ob naročeni uri v Kliničnem centru, oddelku za plastično kirurgijo. Že na onkološkem so mi dali mapo z listom, na katerem je/bo evidenca mojih polnjenj in že takrat je bilo napisano, da je v vsaki 60ml. Poleg lista, sta bila notri še dva nastavka, in za celo mapo so mi posebno poudarili, da naj jo pazim kot punčico svojega očesa.

Svoje plastične kirurginje do včeraj še sploh nisem poznala. Tako ali tako me je presenetilo, da je poseg opravil nekdo drug, kot je bilo sprva rečeno, ampak moj kirurg onkolog mi je zagotovil in zatrdil, da je pri svojem delu zelo dobra. In je. Sem zadovoljna z njenim odnosom, pojavo in delom. :) Najprej mi je medicinska sestra odstranila selotejp, ki je po operaciji skupaj držal rano. S kirurginjo sta pripravili veliko injekcijo 20ml. Kirurginja je vzela nastavek, za katerega sem izvedela, da je v bistvu magnet, ki se prime na železni del ekspadra in tako določi točno mesto vboda. Kjerkoli seveda ne bi bilo ok, saj bi lahko vrečko predrli. No, vbod igle skoraj da nisem čutila, tako zelo je koža na dojkah odrvenela. Ko je vbrizgala tistih 20ml, je zamenjala brizgalko, brez da bi izvlekla iglo in nafilala ekspander z novih 20ml. Za prvič bo dovolj, je rekla. Zraven pa dodala, da sem zelo radovedna. Oh, well… :) Ker se je po iztaknitvi drena nabralo v dojkah nekaj tekočine, sem jo vprašala, če jo bomo punktirali ven, pa mi je odvrnila, da je ni veliko in da se bo sama resorbirala.

Samo filanje ekspandrov s fiziološko ne boli, čeprav je občutek, da tišči, saj se razmika prostor pod mišico, ki ga sicer sploh ne bi bilo.

Tako je torej na obeh dojkah, vsaka ima novih 40ml in takoj se pozna razlika. :) Jst rečem, da imam zdaj A+, moj dragi pa pravi, da očitno še nisem videla kako zgleda A in da sem že lastnica košarice B. :)

Kirurginja je bila tudi zadovoljna z operacijo. Sicer je takoj ugotovila, kje je bil tumor, saj dojki nista popolnoma simetrični. Še sploh, ker je moj kirurg onkolog odrezal stran tudi brazgotino, ki je nastala po prejšnji operaciji, ko se je rana zagnojila in je bilo potrebno odpiranje in širjenje le-te. No, plastična kirurginja je rekla, da bomo na koncu to vse uredili, da bo zgledalo tako kot mora.

Drugače pa še vedno vse boli. 2 ali 3 dni po tem, ko sem prišla domov, sem se fino nalezla viroze, tako da sem za par dni obležala v postelji. Po eni strani tudi ni bilo tako zelo slabo, saj sem vsaj bila v postelji, po drugi strani pa sem bila prav jezna, ker je viroza prišla povsem po nepotrebnem in kašljanje in kihanje prav ni na listi najčudovitejših reči, po tem ko je za mano mastektomija. No, naučila sem se kihati tako, da mi ne raztepe in raztga vseh šivov. Še vedno smrkam, ampak ni hudega. Še vedno sem tudi na proti bolečinskih (1-2 na dan). Če ne bi bilo viroze, verjetno že nekaj časa ne bi bila, tako pa kašljanje ni dobro vplivalo na že tako razboleno celotno področje pljuč.

Po tem, ko sem dobila eno košarico +, sva odšla na onkološkega, na oddelek H1, do moje onkologinje. Nekako sem se že sprijaznila, da se pri njej vedno čaka. Tudi tokrat sem prišla na vrsto po treh urah. Pretipala mi je vse bezgavke, me povprašala, če so kakšne bolečine v kosteh, pljučah, kjerkoli. Poslušala je tudi pljuča in mi naročila, da grem v laboratorij, da zopet testiramo kri za tumorski marker. Povedala sem ji, da sem v petek zopet na onkološkem, saj grem po histološki izvid mojega tkiva in bezgavk, ter da bom takrat oddala kri. Dobila sem še nov datum v juniju, saj bodo zdaj pregledi na vsake 3 mesece. Tako par let. In če jih preživim, me vržejo ven iz onkološkega in me smatrajo kot ozdravljeno. :) No, čez nekaj let me čaka še preventivna odstranitev jajčnikov, ampak s tem se bom ukvarjala takrat.

Drugače sem ok. Delam že praktično vse, le kakšnih del, kjer je preveč obremenitev za roke, še ne. Drug teden bom že začela voziti avto (če bo kirurg dovolil), plastično sem seveda pozabila vprašati. Spim že na boku. Je pa čuden, res čuden občutek. Namesto dojk imam nekaj, kar sploh ni moje in se tudi čuti tako kot tujek. Je zelo trdo. Ampak po neslednji operaciji, ko bodo zamenjali te vrečke s silikoni, bo občutek menda popolnoma drugačen, veliko bolj normalen. Zdaj imam filanje na vsake 2 tedna, dokler pač ne bo dovolj. Menda bo trajalo kakšne dva meseca, v jeseni pa bi bila ponovna operacija.

Še vedno dobivam vsak večer v trebuh injekcije proti strjevanju krvi. Samo mislite si lahko, kako zelo poln kufr imam že igel. Danes bo zadnja. Trebuh imam seveda popolnoma posut z modricami.

V petek me čaka torej rezultat tumorskega markerja. Že sama misem mi je zelo neprijetna. Upam na najboljše, prav tako upam, da bo histološki izvid pokazal, da v tkivu in bezgavkah ni bilo tumorskih celic.

Želim vam lep, s soncem obsijan dan. <3

Zbirko blogov, ki sem ji dodala še drugi del, v katerem so članki strokovnjakinj iz področja odkrivanja in zdravljenja raka, vključno z nekaj temami, ki so se mi zdele skozi zdravljenje pomembne, sem izdala v knjigi Vem, da zmoreš, Darja. Več o knjigi si lahko preberete na www.karcinomdojke.si, kjer jo lahko tudi naročite.
Darja

  • Share/Bookmark