Arhiv za 19.02.2015

Operacija jajcevodov


h1 19.02.2015

Danes okoli 12ih mi bodo odstranili jajcevode. To bo že tretja operacija v letu in pol na Onkološkem inštitutu in četrta vsega skupaj, le da je bila tretja preko ceste v UKC.

Sprejem sem imela včeraj ob 11ih. V Ljubljano me je peljal moj oče. Najprej sem se odšla prijaviti na sprejemno okence, potem pa v laboratorij oddat kri, kot je že od samega začetka standardni postopek. Nato sem bila napotena na kirurški oddelek E4, da prevzamem dokumentacijo in z njo odidem 2 nadstropja nižje,  kjer me je čakala moja postelja. Preoblekla sem se v vsaj nekaj številk preveliko pižamo, še na hitro vprašala medicinsko sestro,  kdaj moram prit nazaj in mi je narocila, do kosila, nato pa odhitela na H1, do ene od naših sotrpink.

Bila sem vesela, da je ravno na H1, saj sem upala, da bom srečala svojo onkologinjo,  ki je ponavadi stacionirana ravno na tem oddelku, da jo vprašam,  kdaj točno sem naročena na redni pregled. Na tistega, kjer izveš ali boš še živel ali ne, kot mu jaz rečem. Vedela sem, da je enkrat v februarju, listek pa nekje zalozila. Čeprav tokrat sem bila bistveno bolj pomirjena, ker sem rezultate krvi dobila ze prejšnji mesec, ko je ginekologinja narocila test vsemogocih tumorskih markerjev.

Po kakšni uri klepetanja s sotrpinko je moja onkologinja pokukala v čakalnico in se široko nasmejala, ko me je videla. Takoj mi je rekla, da je slišala, da pridem na operacijo. Vprašala se jo, če bi lahko kar opravili redni pregled in je na mojo srečo bila za to. Prvo je sprejela še prijateljico, potem pa sem bila na vrsti še jaz. Pregledala je vsebnosti v krvi in povedala, da je vse super. Kako lepo je videti samo plave cifre, ki pomenijo, da je vse v mejah normale. Sicer to ni zagotovilo, da je vse ok, je pa dobra popotnica. Onkologinja me je še pretipala, in sicer vrat ter podpazdusne bezgavke, poslušala moja pljuča inme narahlo udarjala po rebrih, če bi čutila kakšno bolečino. Pa je nisem. :)

Na kaj točno moram biti pozorna, sem jo vprašala. Zakaj, jo je zanimalo? Prijateljica, ki je bila pred mano notri je zbolela za rakom dojke par mesecev pred mano. Stara je toliko kot jaz in pred kratkim so se ji pojavile metastaze. Tudi pri njej so bili vsi krvni testi, vključno z markerji vredu. Nič ni nakazovalo, da je kaj narobe… Na kaj naj bom pozorna, če bi prišlo do metastaz? Razumela je, kaj me skrbi in mi povedala, da naj bom pozorna na kakršnokoli novo bolečino, težko dihanje, dolgoročen kašelj..

Potem sva načeli pogovor o odstranitvi jajcevodov. Nikakor ji ni bilo všeč dejstvo, da bodo jajčniki ostali. Začela je brskat po spletu, da bi našla kakšen strokovni članek z novimi smernicami, ki naj bi nakazovale, da se zdaj res dela tako. Razlozila mi je, da gre se vedno za testni postopek.

Seveda sem vedela, saj so mi razložili, da je tako. Povedali so mi tveganje, kako rak reagira in da bomo še vedno odstranili tudi jajčnike, ko bo čas za to. Ko bodo končali svojo vlogo. Pa je odgovor še vedno ni pomiril, zato je poklicala zdravnico iz genetske ambulante in jo povprašala o novih smernicah in kako je na splošno s tem. Na koncu je dobila vse odgovore, ampak se vedno ji ni najbolj pasalo, da bodo jajcniki ostali. Potem mi je rekla, da zdaj naj itak naredim, kar sem se odlocila, za naprej se bo pa spremljalo. Tako lepo se mi je zdelo, da skrbi in se zavzame…poisce odgovore, da me lahko pomiri in s tem nauci nekaj tudi sebe, kot mi je razlozila. Zopet me je vprasala po otrocih. Ce bi se imela kaksnega… pa sem ji spet razlozila, da ne hvala. Zakaj, me vprasa, kot ze veckrat prej… pa itak pozna celo zgodbo. Sem ji rekla, da drugace bi imela tri, tako pa naj tale brca kar ostane pri meni. Vprasala sem jo se, kdaj se bo lahko hci testirala, pa mi je razlozila, da sele pri 18ih, ker mora biti polnoletna za pristanek. Jst vseeno upam, da je ni podedovala.

Za nov datum pregleda sva se dogovorili, da mi ga poslje kar po posti. Odhitela sem do svoje sobe, saj sem na kosilo zamujala ze krepko uro. Na poti sem srecala se svojega kirurga, ki je podobno reagiral, ko je izvedel, da bom odstranila samo jajcevode in ne tudi jajcnikov, kot moja onkologinja.

V sobi sem vprašala, ce me je kdo iskal, pogledala, kaj je bilo za kosilo in odhitela v kavarno spodaj na sendvic. Za kosilo je bilo namrec meso, mesna omaka in krompir prelit z njo. Za vecerjo sem vedela, da me bo cakalo vegeterijanska hrana, za kosilo pa sem bila prepozna. Ko sem spodaj mlela solato in sendvic, mi je pisala mami, ce sem ze dobila odvajalo in klistir.. Ha? Kaj?

Na hitro sem zmetala hrano v sebe in odhitela v sobo, kjer me je ze cakal kozarec z magnezijevo soljo. To je skrajno fuj zadeva, ampak nekako mi jo je uspelo spiti. Potem mi je prisla medicinska sestra v sobo povedat, da bi moja ginekologinja rada naredila se enkrat ultrazvok. Naj se zglasim pri njej v stavbi C. Glavna stavba in stavba C sta med seboj povezani v 1. nadstropju,  zato sem morala mimo sob, kjer so bolniki prejemali kemoterapije…dobro znan obcutek, ki ga ne bi zelela doziveti vec. Onkoloski se mi zdi, da poka po sivih. Na dan ima laboratorij okoli 800 odvzemov krvi…

Z UZje je bilo vse ok. Dala mi je še nekaj papirologije, mi narocila, da v miru preberem in podpisem. Odsla sem nazaj v sobo, kjer me je cakala med. sestra, da mi da klistir. V tistem je prisla se druga sotrpinka na obisk, pa sem ji samo na hitro rekla, da pridem za minutko. Ta minutka se je raztegnila v 15 minut.

Klistir je ogabna zadeva in se zdaj nisem prepricana, ce sem ga ze enkrat dobila ali ne. Prvic je bilo verjetno pri porodu in hvala bogu za selektivni spomin, da se taka stvar umakne nekam pod vso mozno prtljago, v nek stranski zep, kjer ga ziv bog ne bi nasel. Cevko ti vstavijo v crevo in vbrizgajo neko tekocino. Prijateljica zunaj je morala se malo pocakat, jaz pa sem se pocutila kot v tistih holivudskih filmih, kjer zelijo koga zafrknit in mu podtaknejo odvajalo, potem pa na humoren nacin pokazejo bogega reveza. No, ta nacin ni humoren, ker v resnici zgleda tako. Klistir je nehuman. No, ampak tudi to mine. :)

Spomnila sem se, da so mi omenjali vecerjo, zato sem sestro vprasala, po kateri logiki mi naredijo klistir, ce le-temu sledi se vecerja. Pa mi je razlozila, da je to po novem tako. Da je nekdo predlagal in so zdravniki sprejeli. Po novem se dobi hrana tudi po operaciji. Kar je super, saj sem po navadi bila vedno lacna, tokrat sem se celo oborozila z Jaffa keksi. :)

Po vecerji smo dobile se tableton za spanje in navodila, kako bo potekal danasnji dan ter sle pocasi spat.

Spala sem kot polhek celo noc in se zbudila ze pred šesto, ko nam je med. sestra prisla izmerit temperaturo.  Potem pa še zaspala za eno uro. Zbudila me je sestra, ki nas je hitro poslala pod tus. Ko sem prisla iz kopalnice sem zacela razlagati gospe na sosednji postelji, kako fajn je tale tableta za spanje….in opazila, da se vedno lezi na omarici. Ocitno sem jo pozabila vzeti, primanjkljaj spanca zadnjih dveh let in pol pa je tako ali tako naredil svoje. :)

No, potem me je obiskala ginekologinja,  ki me bo danes operirala. Na vrsti bom tretja, torej okoli 12ih. Omenila sem ji, da je moja onkologinja zaskrbljena, saj teh smernic ni nikjer nasla zapisanih, pa mi je razlozila, da so doktrino o jajcevodih pri bolnicah z BRCA v USA sprejeli ravno v januarju 2015. Da gre tukaj za hitre napredke. Je rekla, da sva midve dogovorjeni, da bodo kasneje sli tudi jajcniki, zato je vse ok.

No, to je to… zdaj se se preoblecem v obleko za operacijo in vzamem tableto za pomiritev, katero dobi vsaka bolnica pred operacijo in pocakam na vrsto. Upam, da bo vse v redu in bo tale operacija, ki bo potekala laporaskopsko, res samo preventivna.

Zbirko blogov, ki sem ji dodala še drugi del, v katerem so članki strokovnjakinj iz področja odkrivanja in zdravljenja raka, vključno z nekaj temami, ki so se mi zdele skozi zdravljenje pomembne, sem izdala v knjigi Vem, da zmoreš, Darja. Več o knjigi si lahko preberete na www.karcinomdojke.si, kjer jo lahko tudi naročite.
Darja

  • Share/Bookmark