Srečanje z dr. Mel Gill-om


h1 8.04.2016

Ta teden sva se z Robijem udeležila 3-dnevnega seminarja BIGU Breakthrough Conference, v Ljubljani. Spoznala sem človeka, ki sem ga poslušala odprtih ust. Dr. Mel Gill. Psihoterapevt svetovne razsežnosti. Avtor knjig, ki se prodajajo v milijonskih nakladah in so prevedene v 20 jezikov. Neverjetno dostopen človek, s katerim se lahko pogovarjaš, kot da se poznata že leta. Dr. Mel je neverjetnega humorja, ki ga, da se približa poslušalcu, še popestri s šalami o seksu, ne more pa preko cinizma in sarkazma. Človeka je sposoben privesti do njegovih največjih bolečin in ga soočiti z njimi. …In je totalen nasprotnik porok. :)  Verjetno, ker je že bil poročen. :)  Portal Siol je naredil intervju z njim, ko je pred leti že obiskal Slovenijo.

Drugi dan konference je vprašal, kdo se boji hipnoze in jaz sem seveda zalučala roko v višavo, ne vedoč, da je bila le-ta samo ena od dveh, med 300 ljudmi, ki smo se udeležili BIGU Breakthrough Conference, saj sem sedela v prvih vrstah. S tem sem se nehote javila, da poskusi s hipnozo. Ker se imam po bolezni pod nenormalnim nadzorom (dr. Murphy, prosim, sedi v kotu – ni treba, da moram ravno vsako stvar dokazati) in se upam trditi, da imam razčiščeno preteklost, mu v tistih parih minutah ni uspelo in to ga je seveda samo podžgalo in si me je vzel za izziv – ter rekel, da bova nadaljevala naslednji dan, saj je takrat zmanjkalo časa.

Nekako se mi ni zdelo fer od mene, da bi šla naslednji dan na oder, brez da bi poznal mojo zgodbo, saj zase vem, da hipnoza ravno zaradi želje po nadzoru ne bo uspela. Pa sva šla z Robijem do njega. Cel kup ljudi se nas je nabralo okoli njega in začeli smo se pogovarjati:

Dr. Mel me vpraša: Si pripravljena za danes?
Jaz: Ravno o tem sem se želela pogovoriti z vami. Veste moja zgodba je takšna in takšna (mu na hitro povem o zdravljenju…), zato mislim, da vam hipnoza ne bo uspela.
Ko mi Dr. Mel razlaga o hipnozi in kako ne bo nič hudega, pride beseda na to, da se bova poročila.
Dr. Mel. Oh, my god. Zakaj bi se kdorkoli želel poročiti? :)
Jaz se mu nasmejem, saj je po svoje imel prav.
Dr. Mel: A vama povem, koliko časa bo trajalo?
Jaz: Hm…, Okay, ampak potem pustite tel. številko, da vam lahko javim, če ste imeli prav. :)
Dr. Mel: Ne, resno, si želita vedeti, koliko časa bo trajalo?
Jaz: Ja, seveda. Poskušajte, samo preden ocenite, vam naj omenim, da sva se spoznala, ko sem jaz že zbolela.
Dr. Mel izbuljenih oči: Oh, my god, resno? (Pogleda Robija): Zakaj ona? Je zmanjkalo zdravih deklet? (to je bilo vse v smehu, je pač neverjetno ciničen in jaz obožujem takšne ljudi). :)
Medtem, ko jaz pokam od smeha, Robi začne loviti besede… Pa ga kot vedno prekinem in rečem, da sva se slučajno spoznala in je bil vse to, kar sem vedno želela od moškega in da me moja bolezen pri tem ni motila.
Začudeno me pogleda in vpraša: Misliš, njega ni motila?
Jaz: Tudi njega, ampak pomembno je, da mene ni motila. Kaj njega moti, je njegov problem.
Dr. Mel: Ooooohhhh (zašteka, kaj mislim in verjetno si misli, da sem malce odpaljena)…
In potem vpraša mene: Zakaj on?
Ga pogledam v oči in rečem: Ker je ustrezal vsem kriterijem, ki so bili v moji glavi.
Dr. Mel: Ne meni, njemu govori.
Se obrnem proti Robiju, še prej pa se mu nasmehnem in rečem: Saj on to že vse ve. :) Želela sem si moškega, ki je samski ati, ki ve, kaj je odgovornost, da bo visok, vegetarijanec, štromar in da bo kosmat (ok, pač moj ideal) – in on je bil vse to. V tistem odpne Robiju gumb na srajci: Oh, he sure is. :) :) (pa še res je)
Dr. Mel: Vam lahko povem, koliko časa bo trajalo?
jaz: No, pa dajte.
Dr. Mel: Tole bo trajalo za vedno. (vseh 20 nas, ki smo bili okoli, zajame sapo).. Ne zaradi besed, ampak zato, kako ga gledaš.
Jaz: Torej hočete reči, da da sva obtičala en z drugim za vedno? Ojoj, a kar tako sva obtičala en z drugim? :D
Dr. Mel: Veš, ženska je tista, ki določi, koliko časa bo trajala veza.
… nadaljuje: Danes te ne bom poklical na oder. Tako dobro ti gre sedaj, da si ne želim tega niti na najmanjši način spremeniti.

In ko sem mu odnesla podpisat knjigo proti koncu seminarja, sem dobila takšno posvetilo: To Darja & Robert: You have proved all my theories wrong. (Prevod: Darja & Robert, dokazala sta, da so vse moje teorije napačne. :)

Sem že omenila, da bi se lahko z njim pogovarjala dneve in dneve? Neverjeten je. Kasneje, ko je predaval je rekel: Spustite ljudi, ki so vas v preteklosti prizadeli. To ne pomeni, da ne bodo še vedno »assholes« (kreteni), samo čustveno se boste odvezali od njih. Ker eni ljudje so in vedno ostanejo Assholes. Ampak to izhaja iz njihove bolečine. Samo spogledala sva se z Robijem, saj sva isti pogovor imela ravno tisto jutro.

Tako, dragi Robiček, kot te kliče Ela, zgleda sva stuck with each other za lep čas. Vsaka čast, da me prenašaš. Ni lahko. Nekaterim je že spodletelo, tebi pa to zelo dobro uspeva. Mwa. *

Zbirko blogov, ki sem ji dodala še drugi del, v katerem so članki strokovnjakinj iz področja odkrivanja in zdravljenja raka, vključno z nekaj temami, ki so se mi zdele skozi zdravljenje pomembne, sem izdala v knjigiVem, da zmoreš, Darja. Več o knjigi si lahko preberete na www.karcinomdojke.si, kjer jo lahko tudi naročite.
Darja


  • Share/Bookmark
 
Objavljeno v 8.04.2016 ob 01:23 in zapisano pod Življenje po raku - osveščanje .


4 komentarjev na “Srečanje z dr. Mel Gill-om”


  1. Všeč mi je tvoj način razmišljanja, sama tega ne premorem, še slabše, odpuščati ne znam, je pa tako, da je zame napredek, če odrinem v kot.
    Bi bila pa vesela, če bi za nekoga lahko mislila, da je kreten, vendar je racionalna zloba in kaj takega je težko razumeti, doživeti še težje, umu pa odpuščati ne morem. Trapastemu srcu najbrž bi. Veliko ljudi trdi, da si bolezen ustvarimo, in če bi bilo tako, bi se najbrž morali naučiti kako si zdravje povrnemo. Rada bi enkrat doživela, da bi me kdo pustil odprtih ust… sem že kar dolgo na svetu, pa se še ni zgodilo – vsaj ne v dobrem smislu, slabi smisli znajo neverjetno presenečati.


  2. Draga Nevenka. Kam me je pa jeza pripeljala? Spustila sem jo prvi, preostalo pa drugi dan po diagnozi. Pa veste zakaj? Zaradi tehle besed, ki so še kako resnične. :)

    “Holding onto anger is like drinking poison and expecting the other person to die.” (Gautama Buddha)

    (Ostati jezen na nekoga je kot bi spili strup in upali, da bo oseba, na katero ste jezni, umrla.).

    Ni smiselno, a ne da ni? Škoda časa, ko je pa življenje tako lepo. Ko imamo priložnost, da se osredotočamo na lepo. :) Takrat smo tudi veliko bolj produktivni. Pridite kdaj na takle seminar. Tri podobne imamo še po Sloveniji – Novo mesto, Ljubljana in Nova Gorica. Mogoče pa vas lahko kakšna zgodba inspirira in pokaže pravo pot, kjer ni jeze. Predavanja so zastonj. Kje, in kdaj, preberite v prejšnjem blogu.

    Srečno. :)


  3. Najbrž se nisva čisto dobro razumeli, jeza je zame nekaj drugega kot neodpuščanje. Človekova prizadetost ni narejena samo iz jeze, jeza je kvečjem faza v prebolevanju in jeza je v taki obliki zelo zdravilna, ker človeka odvrača od vzroka prizadetosti. Neodpuščanje tudi ne pomeni večno obremenjevanje. Gre samo za zelo negativno zaznamovanost in izkušnjo, ki človeka od vsega podobnega močno odvrne. Absolutno se strinjam, da nekateri razlogi niso vredni predolgega tenstanja, vendar človek, ki zadev, ki so problmatične, ne predela, ni naredil koraka naprej v svoji osebni rasti. Izkušnje človeku povedo, kaj mu je nesprejemljivo in tako oblikuje svoje kriterije za naprej.

  4. darchee

    Se strinjam, jeza je kratkotrajno čustvo, faza do nečesa “močnejšega”. Ali je to neodpuščanje ali pa odpuščanje. Prvo je vsekakor tisto, ki počasi razžira. V grobem pa so to vse negativna čustva. Ampak treba je odpustiti – s tem bomo naredili uslugo sebi. Iz vsega slabega, kar se nam zgodi, lahko potegnemo največkrat vsaj eno dobro stvar – in tiste se je potrebno držati. Moje neodpuščanje, premlevanje, ranjen ego, pa še kaj vem, kam so vodili, zato sem morala pod nujno sprejeti ukrep, kako iti naprej. In moram priznati, da je tako osvobujajoče. obožujem jutra, ko s partnerjem spijeva zjutraj kavo, obožujem jutra, ko se zbudi moja hči nasmejana, priteče in me objeme, obožujem svoje delo, prijatelje, okolico… Vse toksično, kar je bilo, sem pa izločila – predvsem iz srca. In ko imam poleg sebe lepo, tudi zmanjka časa, da bi mislila na slabo. In kot je rekel Mel Gill, čoveški možgani so narejeni tako, da se znajo stvari naučiti. če bomo 30 dni ponavljali ritual, nam bo prišel v “kožo”. Jaz sem odpustila vsem tistim, ki mi niso želeli dobrega – pa to ne pomeni, da jih zopet želim v svoji bližini, samo sprejela sem, da je vse slabo izhajalo iz njihovih vzorcev in bolečine. Tudi zdaj srečam kakšnega, ki s svojo plehnato streho zasveti v moji bližini, ampak to so kratkotrajna čustva, na katera že naslednji dan pozabim. Najhujše so zamere iz otroštva, na tistih je potrebno največ narediti, saj so bila osnova za vse naše nadaljne korake.



Komentiraj


h1

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !