Arhiv za Junij, 2016

O kirurgiji, prehrani in gibanju (iz seminarja)


h1 16.06.2016

»Veliko bolnic, ki zboli za rakom dojke, si želi odstraniti še ta drugo dojko, ki je popolnoma zdrava«, je razlagal kirurg onkolog na dvodnevnem seminarju, ki ga je organiziralo združenje Europa Donna na Onkološkem inštitutu LJ. »Pa jih vprašam, kaj sledi? Še pljučno krilo ali še kakšen drug organ? Tako ne gre…«, je bil prepričan v svoje besede. Pa vendar – ko spoznaš biologijo raka in ugotoviš, da je eno naključni rak, drugo pa tisti, ki je zasnovan iz genetske okvare – le-teh pa poznajo šele nekaj, definitivno pa ne vseh, nisem mogla biti tiho… »Kaj pa pri mlajših bolnicah? A ni takšno vprašanje utemeljeno? Pri mlajših je verjetnost, da gre za genetsko napako definitivno višja, kot pri starejših«. Kirurg se je deloma strinjal in na vprašanje ali se bolnica lahko odloči, če bi odstranila obe dojki, odgovoril, da na koncu vedno obvelja tisto, kar se odloči bolnica. Le nekaj časa mora preteči, da se zdravniki prepričajo, če so v odločitev zares prepričane in da je niso sprejele pod vplivom tistega prvotnega strahu pred rakom. Pred kratkim sem dobila še eno vprašanje: Če je možno, da se bradavice pri mastektomiji ohranijo. Odgovor je JA. tudi meni so jih, vendar vedno pa ni mogoče. Včasih tudi ne »preživijo«, kljub temu, da jih je bila želja ohraniti. Ohranijo jih takrat, ko tumor ni preblizu bradavice in mislim da tudi takrat, ko je v dojki samo en tumor. Kakorkoli, tako kot vse ostalo na OI, je tudi takšna odločitev stvar individualne obravnave.

Najpogostejši vzrok za nastanek raka – po zadnjih, najnovejših raziskavah, ki je prehitel tudi kajenje, je NEGIBANJE. In res… na koncu vidiš, da se vse poklopi. Problem je, da nam z ne-gibanjem upade mišična masa. Rakava celica se »prehranjuje« s to mišično maso in stradanje, ter ne-gibanje upostošita mišice. Vodja oddelka za klinično prehrano nam je prikazala tabelo vseh diet, ki so znane pri »premagovanju« raka, ter njihovo učinkovitost, ki je bila zelo, zelo majhna.  Pred časom, nekje bolj na začetku zdravljenja, sem sedela v čakalnici in takrat sva se pogovarjala s starejšim gospodom, prav tako onkološkim bolnikom. Povedal mi je, da imamo v sedanjem času velik problem z dihanjem, saj sedenje pred računalnikov povzroči plitko dihanje, zato ne nahranimo vseh celic s kisikom – posledično lahko zbolimo za rakom. Če dobro pomislimo, plitko dihamo tudi, ko smo pod stresom. Zato gibajmo se, se zdravo prehranjujmo – in ne stradajmo. Postava je definitivno lepša po gibanju kot po stradanju. Klinična dietetičarka nam je še povedala, da je vsak onkološki bolnik dobrodošel v ambulanto za klinično prehrano na Onko. Inš. LJ., le kirurg ali onkolog mu naj napišeta napotnico. Tam bodo presodili, če potrebujete obravnavo. Če ne, greste lahko tudi osebno do kakšnega dietetika – Eva, ki je članek o prehrani pisala v moji knjigi in me je tudi obravnavala, dela tudi zasebno in jo lahko kontaktirate. Velikokrat sem namreč dobila vprašanja, katera živila je med seboj dobro kombinirati, da od njih odnesemo največ. To vam bo vse lepo razložila. Nekaj jedilnikov pa imate zapisanih tudi v moji knjigi.

Tako, telesna dejavnost zmanjša tveganje za nastanek raka. Tudi pri limfedemu je pomembno, da telovadimo (seveda ne pretiravamo), ne da »šparamo« roko, kot je bilo to rečeno do sedaj. Gibanje bo vsekakor izboljšalo kakovost življenja, samopodobo, utrujenost, depresijo, itd…

Začnemo lahko že danes. :)

Zbirko blogov, ki sem ji dodala še drugi del, v katerem so članki strokovnjakinj iz področja odkrivanja in zdravljenja raka, vključno z nekaj temami, ki so se mi zdele skozi zdravljenje pomembne, sem izdala v knjigi Vem, da zmoreš, Darja. Več o meni in knjigi si lahko preberete na www.karcinomdojke.si, kjer jo lahko tudi naročite.
Darja

  • Share/Bookmark

Psihosocialna pomoč – izbraževanje 2. del


h1 15.06.2016

Psihosocialna podpora je za moje pojme ena tistih, ki bi bila potreba pri vsakem bolniku. Ti se namreč večkrat zaprejo vase, ostanejo jezni, prestrašeni, žalostni, izključijo svojce in prijatelje ter na koncu zapadejo v depresijo. Seveda je na OI oddelek za psihoonkologijo, ki pomaga bolnicam; nam pa je v petek predavala psihoterapevtka iz tega oddelka mag. Andreja C. Škufca Smrdel, spec. klin. psih… Ker se članice Europe Donne srečujemo z veliko bolnic, predvsem tistimi, ki so kmalu po diagnozi, je na nas, da jih pomirimo, ne pa še dodatno prestrašimo – zato je bilo to predavnje več kot dobrodošlo.

Preden sem v petek odšla na seminar, sem obiskala mlajšo gospo, ki je ravno prejemala 1. kemoterapijo. Na vezi sva bili že od prvih dni, ko je izvedela za diagnozo. Ker sem bila s časom zelo na kratko, ji nisem uspela odpisati, da jo pridem obiskat, zato sem jo presenetila in bila je tako vesela, da se je razjokala. »Ne, ne jokat«, sem ji rekla – »z veseljem sem prišla…« Pa sem vedela takoj, ko sem to rekla, da to ni prav. Če bolnik želi jokati, naj joče. Ne vzpodbujajte ga, da joče, niti mu ne govorite, da ne. Enostavno bodite ob njem. Tisti, ki ste kdaj zboleli veste, kako nemočne in prestrašene se počutimo. Srečamo se z dejstvom, da smo umrljivi – in to je še kako zelo težki podatek.

Predelali smo še par tem, kot so na primer prijateljski odnosi z bolnikom. Veliko nas je že reklo, da v bolezni spoznamo prave prijatelje in si upam trditi, da je res tako. Vseeno, dragi bolniki, ne bodite jezni na ljudi, ki se umaknejo. Ni vedno, da nas ne marajo – največkrat je vzrok strah, saj ne vedo, kaj bi nam rekli, da se ne bodo še sami razjokali in nas tako še dodatno bremenili, …

Na žalost je pa je v nekaterih primerih še vedno tako, da se ljudje bojijo raka do te mere, da tudi poslušati ne želijo o njem. Kar je žalostno – ni nalezljiv, res ne, je pa vedno bolj pogost in žalosti me, da se ga ljudje raje bojijo in ga odmislijo, kot da bi naredili vse, da ga ne bi dobili in poskrbeli za svojo prihodnost.

Do 40% bolnikov z rakom doživlja globljo stisko, do 99% bolnikov je strah ponovitve bolezni. Ob diagnozi se nas loti strah in negotovost, kakšna bo naša prihodnost, žalost ob pogledu na brazgotine, izgubljeno dojko… in pa jeza – zakaj se je to zgodilo ravno meni… Ampak pri 15.000 ljudeh, ki letno zbolijo za rakom v Sloveniji, to ni tako zelo malo verjetno. Statistika je neverjetna in večino vprašanj in odgovorov sva v knjigi Vem, da zmoreš, Darja, obdelali z začetnico psihoonkologije na OI, prim. Marijo Vegelj Pirc, in sicer kar na sedmih straneh.

Svojci, če začne bolnik govoriti o svojih občutkih, strahu žalosti, ga ne utišajte z besedami:

*daj, vse bo ok – (sploh, če ne veste, da bo res tako)
*ne misli zdaj na to (če bi se dalo v tistem trenutku izklopiti vsa ta čustva, bi bili mi prvi, ki bi to storili)
*bodi pozitiven in vse bo ok – (ja, pozitivno mišljenje veliko pripomore, spet pa ne moremo preklopiti in dejstvo je, da so žalovanje, jeza in strah dovoljeni, le paziti morate, da te občutke predelate in da ne bodo trajali predolgo. Pogovarjajte se z bolnikom – ne pametujte in ga čimbolj poslušajte.
Velikokrat dobim vprašanje: »kakšna bo reakcija na kemoterapijo«? Ne vem, je pravi odgovor. Lahko, da bo zelo majhna, skoraj ničelna, lahko pa da bo huda – ampak dejstvo je, da bo minilo in bo lažje po enem tednu. In terapija bo trajala nekaj mesecev, potem bo pa čas za nas – da se ponovno najdemo, poskusimo kakšno komplementarno metodo, se posvetimo gibanju in življenju brez stresa. Torej ne recite, da bo vse ok – bodite realni in naštejte mogoče dva primera, ki ju poznate, sicer bi lahko bolnik pričakoval nekaj, dobil nekaj drugega in potem bi se znalo zgoditi, da bi bili vi »krivi«.

Bolnik, ki zboli, lahko poišče pomoč na oddelku za psihoonkologijo – s tem ni nič narobe, niti vas ne bo nihče gledal postrani. Prav tako lahko pokličete na katerikoli telefon Europe Donne – so vedno dosegljivi (vse št. so na njihovi spletni strani ali v moji knjigi). In pa v vsakem kraju po Sloveniji ima Društvo za boj proti raku enkrat na mesec druženje, pod vodstvom usposobljene psihologinje,  kamor ste vabljeni vsi. Datumi in kraji so zapisani v knjigi. Če je nimate, si jo lahko izposodite tudi v knjižnici – mislim, da se jo da dobiti v vsaj v 70ih po Sloveniji.

Bodite dobri prijatelji bolniku z rakom, nikoli ne veste, kdaj lahko doleti tudi vas. In pa bolniki, bodite potrpežljivi tudi z vašimi prijatelji – naredite prvi korak, če vas muči, saj je nujno, da po raku predelate vse negativne občutke.

Še kar nekaj tem imam za obdelati. :) Gibanje, prehrana, kirurgija, srb za limfedem in pa komlementarne metode… Jutri. :)
Imejte lep dan – tudi če je deževen je še kako dragocen. <3

Zbirko blogov, ki sem ji dodala še drugi del, v katerem so članki strokovnjakinj iz področja odkrivanja in zdravljenja raka, vključno z nekaj temami, ki so se mi zdele skozi zdravljenje pomembne, sem izdala v knjigi Vem, da zmoreš, Darja. Več o meni in knjigi si lahko preberete na www.karcinomdojke.si, kjer jo lahko tudi naročite.

Darja

  • Share/Bookmark

Izobraževanje o raku dojk


h1 14.06.2016

V soboto se je pričelo dvodnevno izobraževanje aktivnih članic Europe Donne. Program je bil zelo pester in zanimiv, saj je bil namen ED obdelati tematiko od biologije tumorjev, zdravljenja raka dojk, kirurgije pri raku dojk, prehrane, gibanja, psihosocialnih problemov, pomoč pri limfedemu, gibanje bolnic in celo komplementarne metode, katere združenje Europa donna zelo podpira.

Predavanja so presegla moja pričakovanja in me veseli, da sem dobila toliko novih informacij, katere lahko v strnjeni obliki širim tudi med vas. Spisala jih bom v vsaj dveh delih, saj so bila preobsežna za v samo en blog.

Biologija raka (dr. V. Todorović) - o mutacijah in tumorskih celicah

Za tumorsko celico je značilno, da ne upošteva nobenih pravil. Se nekontrolirano razmnožuje in za razliko od zdravih celic, ki se starajo in odmrejo, tumorska celica samo pridobiva na moči, upošteva vedno manj pravil, kontrira imunskemu sistemu in s časom postane nesmrtna. Zanjo je značilno še, da je sposobna tvoriti nove krvne žile, po katerih se širi, se izmika imunskemu sistemu, povzroča vnetje, ki promovira razvoj raka in priznam, bila sem kar malce šokirana – obnaša se namreč tako destruktivno, kot kakšen anarhist, ki v našem svetu ne upošteva pravil in za sabo pušča uničujoče posledice. Tumorska celica je zelo, zelo, res zelo pametna – zato definitivno nočemo, da se zasidra v našem telesu in začne nenadzorovano rasti.
Povedano nam je bilo, da od mutacije, do razvoja raka lahko mine nekaj let. Večino jih naš imunski sistem popravi – sploh, ko smo mladi – izjema so le genetske napake, saj takrat ti popravljalci delujejo s pol manjšo močjo (mutacijo BRCA gena pridobimo od enega starša, druga polovica popravljalcev deluje optimalno). Starejši kot smo, težje naše telo popravlja te mutacije, ki jih je tudi vedno več, zato se število rakavih obolenj viša s starostjo.

Mutacije povzročajo fizikalni dejavniki: UV žarki, rentgenski žarki; kemijski dejavniki: azbest, tobačni dim, alkohol, estrogen; virusni dejavniki: papiloma virus, HIV, hepatitis B/C.

Zame je bilo predavanje zelo zanimivo, sploh dejstvo, da rakave celice z vsakim deljenjem pridobijo na moči – kar pomeni, da je potrebno res narediti vse in upoštevati kar se da, da do raka ne pride. Če pa že, pa se naj rak najde čim hitreje, saj je takrat veliko večja možnosti, da se celice uničijo.

Rak dojk: Od diagnoze do zdravljenja.
Simona Borštnar

dr. Simona Borštnar je internistka onkologinja, ki jo priporočam vsem, ki me vprašajo, h kateri internistki naj gredo ali če želijo menjavo. Zakaj? Je namreč zelo srčna in neverjetno podkovana z znanjem. Tisti, ki ste gledali Polnočni klub – Lep je ta dan, v katerem sem bila gostja, ste jo že takrat spoznali. Meni pa se je vtisnila v spomin na mojem prvem predavanju v Rimskih termah, skoraj 2 leti nazaj, kjer sem v družbi onkologov in zdravstvenega osebja predavala, oz. povedala svojo zgodbo cca. 100 patronažnim sestram. Takrat mi je rekla, če bom preživela 2 leti po diagnozi,- da bom ok. Oz., da je velika verjetnost, da bom. To mi je takrat res veliko pomenilo. <3

Najprej smo predelali statistične podatke, o katerih sem že pisala v knjigi, o zadnjih podatkih pa tudi v tem blogu (rak dojk v letu 2012), pa o vrstah raka dojk, kakšno zdravljenje se omogoča bolnicam z različnimi vrstami raka, ipd… O vsem tem ne bom pisala, saj je ogromno že zapisano v knjigi Vem, da zmoreš, Darja, prav strokovno pa v njeni knjižici o raku dojk, ki je dostopna vsem.
Kar je bil zame zanimiv podatek, je še – da ima vsaka tumorska celica v sebi zapis, če je sposobna metastaziranja ali ne. In tako obstaja tudi (zelo drag) test, ki ga zato opravijo le takrat, ko so v dvomih, če kemoterapijo dati ali ne (kar je odvisno od agresivnosti in še nekaterih značilnosti raka). Če je celic, ki bi metastazirale manj kot 30%, potem kemoterapije ne bo. To velja za rake, ki so hormonsko odvisni, da lahko nadaljnje zdravljenje podprejo z dopolnilnim zdravljenjem. Rakave celice v dojkah so različnih zasnov in več kot imajo biologi pridobljenih tumorskih celic, lažje pridobijo informacije za razvoj zdravil.

Kar se tiče novih raziskav pa je tukaj imunoterapija (o kateri bom napisala več, ko pridem do vseh podatkov, ki jih potrebujem), nova revolucija pri zdravljenju raka, ki se je že izkazala za zelo uspešno pri zdravljenju raka pljuč, trebušne slinavke, pa še kakšnega. Prav tako – po novem, pa tudi pri trojno negativnem raku dojk, in sicer le ko pride do prve ponovitve bolezni. Dr. Boštnarjevi sem pripomnila, da si ne želim biti v testni skupini, saj bi to pomenilo, da bi prišlo do metastaziranja, me pa izredno veseli, da so tolikšni napredki pri zdravljenju trojno negativnega raka, ki je edini, katerega ne moremo zdraviti s tarčnimi biološkimi zdravili in hormonsko terapijo, saj so tumorske celice na ta dopolnilna zdravljenja neodzivne. Iz vsega srca si želim, da bodo kmalu našli tudi način za druge vrste raka, ki bo manj invaziven, predvsem pa uspešen.

Toliko za danes. :)  Jutri sledi še blog o preostalih predavanjih. Imejte lep dan. <3 :)

Zbirko blogov, ki sem ji dodala še drugi del, v katerem so članki strokovnjakinj iz področja odkrivanja in zdravljenja raka, vključno z nekaj temami, ki so se mi zdele skozi zdravljenje pomembne, sem izdala v knjigi Vem, da zmoreš, Darja. Več o meni in knjigi si lahko preberete na www.karcinomdojke.si, kjer jo lahko tudi naročite.
Darja

  • Share/Bookmark