Arhiv za kategorijo '1. Pred operacijo tumorja'.

Datum operacije končno znan


h1 16.08.2013

Malo prej sem dobila klic OI. Operacija bo v sredo, 21.8., notri grem pa že v torek zjutraj. Držite pesti. <3

Spodnji zapis je pa samo izliv mojih misli glede današnjega dne in nima neposredne veze z mojo boleznijo.

Današnji dan ni dober dan. Ni veliko takih. Upam, da jih tudi ne bo. Že takoj zjutraj sem preko FB-ja dobila sporočilo punce iz našega kraja, ki je sicer še ne poznam, da gre tudi sama v boj proti raku. Stara je toliko kot jaz. Drži se, M.. Najraje bi videla, da se nikomur ne bi bilo potrebno boriti s to boleznijo ali katerokoli drugo. Obisk poštarja me ni prav nič razveselil, saj je prinesel samo DM-ove popuste – kje je moj datum operacije? Takoj sem poklicala na OI, vendar sem imela pred uradnimi urami še nekaj časa… Izkoristila sem ga za opravke v knjižnici in lekarni. Nazaj grede, na Libni, je nekdo pred menoj zbil mačka. Ta se je kot jegulja zvijal na drugo stran ceste, jaz pa nisem mogla narediti nič, ker nisem imela kje pustiti avta, sploh če je v njem še mali otrok. Hčerko sem odpeljala domov, moji mami v oskrbo, z atijem pa sva šla v reševalno akcijo, v upanju, da muca ni nekdo do konca povozil. Muc je čakal ob cesti. Pihal je, da smo ga s pomočjo nekega dobrega človeka komaj naložili v mačji transporter. Odpeljala sva ga na Veterinarsko postajo Krško. Zgrožena sem nad njihovim odnosom. Ni denarja, ni zdravljenja. Žal. OMB, s kakšnimi ljudmi se jaz srečujem. Z mačkom v transporterju sva se odpeljala v Brežice, kjer ga je veterinar prijazno sprejel, brez kakršnega koli vprašanja o tem, kdo bo to financiral. Žal je muc umrl 10 minut za tem, ko sem ga pripeljala, zaradi notranjih krvavitev, jaz pa sem sredi veterinarske izjokala še vse za nazaj, kar je bilo viška v mojem srcu. Hvala brežiški veterinarski postaji in zavetišču, da delate s srcem. Očitno ste redki. Mali muc, ti pa počivaj v miru, brez bolečin. Tisti, ki tega zapisa ne razumete – to smo ljubitelji živali. Če se vam kdaj zgodi podobna situacija, si prihranite pot do krškega in peljite žival v Brežice.

Še zdaj razmišljam kaj je bolje, biti brezbrižen in pozabiti v sekundi ali pomagati in pustiti, da ti takšne stvari sežejo do srca?

:*

Zbirko blogov, ki sem ji dodala še drugi del, v katerem so članki strokovnjakinj iz področja odkrivanja in zdravljenja raka, vključno z nekaj temami, ki so se mi zdele skozi zdravljenje pomembne, sem izdala v knjigi Vem, da zmoreš, Darja. Več o knjigi si lahko preberete na www.karcinomdojke.si, kjer jo lahko tudi naročite.
Darja

  • Share/Bookmark

O mojem “nebodigatreba” tumorju


h1 15.08.2013

Ker sem že v nestrpnem pričakovanju jutrišnje pošte iz onkološkega inštituta, v kateri bom izvedela točen datum operacije, ki bo drug teden, sem se vseeno odločila malo raziskati moj tumor, čeprav sem se temu do sedaj izogibala.

*Papilarni karcinom dojke je manj kot 1-2% vseh rakov dojke. Ne vem ali se naj počutim posebno ali naj bom počaščena, ker spadam v tako majhno skupino.
*Deli se v dve skupini. Intracistični in invazivni papilarni karcinom dojke. Prvi ima zelo dobro prognozo, medtem ko ima drugi samo relativno dobro prognozo. Več o tem bom pisala, ko bom vedela točno kateri je.
*Papilarni karcinom dojke je značilen za starejše ženske. Po navadi nad starostjo 72. let. Mogoče sem pa medicinski fenomen. :) Definitivno pa bom predlagala, da se na novo napiše še vsaj kakšen strokovni članek na to temo.
*Za papilarni karcinom dojke je značilno, da se v 50% nahaja na sredini dojke, blizu bradavice. Značilna je vdrta bradavica in izcedek iz le-te. Narobe, narobe, narobe. Moj tumor je v spodnjem desnem kvadrantu leve dojke, brez vdrte bradavice ali bilo kakšnega izcedka.  Torej sem v manjšini že tako redkega raka.
*Papilarni karcinom je redko samostojna oblika raka, ponavadi se pojavlja v kombinaciji še s kakšnim drugim rakom. No, to mi pa ni všeč. In tukaj sem prenehala z branjem. Kar ne veš, ne boli. :)

Na Med.over.net forumu sem zasledila odgovor nekega študenta medicine, ki je odgovoril bolnici, ko ga je spraševala o intracističnem papilarnem raku dojke: »Prognoza navedenega raka dojke je zelo dobra, kajti papilarni karcinomi dojke imajo zelo dobro prognozo, to pa zato, ker dolgo ne zasevajo v bezgavke, četudi so visokega gradusa,pač tako je:)« Jaz mu bom kar verjela. :)

V tem tednu sem dobila že 2 pošti iz Onkološkega inštituta. V prvi piše, da me je moj zdravnik izbral za operacijo naslednji teden, kar sem že vedela, vseeno pa je fajn, da je črno na belem, ker priznam, da je čakanje iz dneva v dan bolj naporno.

Druga pošta pa je povzetek moje dietetičarke.  Če imate možnost, jo priporočam prav vsakemu.

»Bolnica ima 10,1 kg puste mišične mase, kar je pod spodnjo mejo normale«.
»V meritvi prav tako znižana celokupna mišična masa«.
»Maščobne zaloge v mejah normale«.
»V meritvi prisotna za 5,7% povišana eksracelularna voda in 2,1% intracelularna dehidriranost« (ta menda nastane zaradi stresa). »Marker bolezenske aktivnosti v mejah normale«.
“Analiza 24urnega jedilnika pokaže, da bolnica zadosti 75% potreb po energiji in le 40% potreb po beljakovinah.”

Torej vse ok, samo malo manj stresa, več počitka in ogromno hrane, za kar lepo skrbita moja starša. Pred seboj gledam uteži in sem že čisto blizu tega, da jih tudi uporabim. Kile se po hudem prenajedanju tudi končno višajo in sem že nekje na  51,5. Priznam, da sem bila zgrožena prve dni, ko se številka na tehtnici ni hotela premakniti iz 49,5kg. Ampak z vsaj 5imi konkretnimi obroki na dan, sem jo končno premaknila.

Naslednji pregled bo dietetičarka opravila v času hospitalizacije. Torej drugi teden. Upam, da bo kaj bolj zadovoljna z rezultati.

Lep dan, dragi moji. :*

Zbirko blogov, ki sem ji dodala še drugi del, v katerem so članki strokovnjakinj iz področja odkrivanja in zdravljenja raka, vključno z nekaj temami, ki so se mi zdele skozi zdravljenje pomembne, sem izdala v knjigi Vem, da zmoreš, Darja. Več o knjigi si lahko preberete na www.karcinomdojke.si, kjer jo lahko tudi naročite.
Darja

  • Share/Bookmark

Fotografiranje


h1 10.08.2013

Dan za tem, ko sem izvedela, da se bo treba podati v boj, me je presenetila ena od “mojih” samskih mamic, vrhunska fotografinja, Martina Zaletel in njeni Utrinki časa. Podarila mi je paket fotografiranja mene in moje male sreče, da bom, po njenih besedah, imela med zdravljenjem še dodatno voljo in moč, da premagam raka. Da bom imela pred seboj fotke tega, za kar se borim. Zase in za mojo malo princesko. Fotografije so mi tako zelo všeč, da jih moram deliti z vami. :)  Martina, hvala. Res lepa gesta. Dobro se z dobrim povrne. :*

V ponedeljek sva se tako z mojo malo na vse zgodaj odpravile v Grosuplje in nastale so naslednje slike. :) Objavila jih bom samo ene par, ostale pa na Facebooku. :) Mislim, da je/bo Martinina želja dosegla svoj namen. :)

Hvala še enkrat!

Martinina FB stran fotografij, Utrinki časa.

Zbirko blogov, ki sem ji dodala še drugi del, v katerem so članki strokovnjakinj iz področja odkrivanja in zdravljenja raka, vključno z nekaj temami, ki so se mi zdele skozi zdravljenje pomembne, sem izdala v knjigi Vem, da zmoreš, Darja. Več o knjigi si lahko preberete na www.karcinomdojke.si, kjer jo lahko tudi naročite.
Darja

  • Share/Bookmark

Obisk Onkološkega Inštituta št.2


h1 9.08.2013

Danes zjutraj sem se ponovno odpravila na Onkološki Inštitut, tokrat na dogovorjeni posvet z mojim zdravnikom. Ker sem odlične rezultate izvedela že par dni prej, nisem danes v bistvu dobila skoraj nobenih novih informacij, razen da bo kemoterapija potrebna v vsakem primeru. Ker sem mlada, je potrebno preventivno ubiti še ostale rakave celice, če jih bo kaj ostalo ali če so se še kje slučajno naredile – nisem točno razumela. To bo mala malica zame, sem se že odločila, da bo tako. :) Verjetno me bo stalo kakšne kile ali dve, pa mogoče še mojih las, ampak sem pripravljena na to. Tako ali tako bo po dolgem času že dobrodošla sprememba frizure. :)

Datum operacije izvem naslednji petek, bo pa v tistem tednu, ki pride…torej enkrat v roku 10 – 14 dni. Dobila sem tudi številko genetske ambulante, kjer me bodo testirali, če nosim gen za raka na dojkah ali na jajčnikih in pa datum za posvet z anesteziologom, vendar imajo tako polno, da me niso mogli naročiti pred operacijo. Ampak to menda ne predstavlja problema, ker se z anesteziologom tako ali tako pogovoriš tudi pred operacijo. V domači bolnišnici pa moram narediti še EKG.

Po posvetu z zdravnikom, mi je prijateljica uredila pri njeni prijateljici, ki je zaposlena na OI kot nutricistka, da pomeri, kaj se v mojem telesu dogaja. Kakšna je mišična masa, česa mi primanjkuje, česa imam dovolj ter da mi svetuje glede moje prehrane. Namestila mi je elektrode na levo roko in nogo in pomerila. Že v samem začetku sem bila okregana, da sem presuha. Vaga je pokazala 50kg na mojih 165cm. ITM imam prenizek, prav tako je mišična masa na spodnji meji. Vse ostalo je še nekako OK, čeprav kri imam pa zelo dobro. Samo npr. hemoglobina imam 151.

Na podlagi tega kaj sem jedla prejšnji dan, mi je naredila izračun kalorij. Povedala mi je, da vnesem v telo ravno zadosti kalorij, da preživim, nič več. Da je vnos beljakovin skoraj ničen. To je pa to. V glavnem, premalo. Ker sem že skoraj celo življenje vegetarijanka, zadnjih par mesecev pa tudi veganka, sem se odločila po nasvetu nutricistke, da začnem jesti jajca in uživati mlečne izdelke. Vsaj trije  obroki na dan morajo biti mešani z beljakovinami in ogljikovimi hidrati. Problem je, ker sem  na veganstvo prešla v času, ko sem že bila bolna, pa tega nisem vedela. Posledica je bila izguba 4ih kilogramov, ki mi zdaj manjkajo. Bolno telo porablja mišično maso, zdravo pa maščobe. Tako da se bom zdaj poskusila porediti do operacije vsaj za 3 kg, da bo telo dovolj močno in za operacijo in potem za kemoterapijo. Vem, da obstajate zagovorniki tega, da se rakave celice ne hrani, ampak moje telo je zdaj tako šibko, da se nimam s čim boriti proti raku. Kot so mi povedali, prvo je potrebno nahraniti svoje telo, zdrave celice, ki jih je +/- 99%, pa tudi če še malo nasitim raka. Ker se ta ni razširil, je to za enkrat dobra napoved.

Nutricistka je za dodaten vnos beljakovin in nasploh kalorij prosila mojega zdravnika, da je napisal recept za 60 tetrapakov Prosura, ki je bolj ali manj narejen za rakave bolnike. Vsak mali tetrapak vsebuje 600 kalorij, na dan pa moram spiti 2.

Drugače pa poleg prehrane, ki je zdaj taka kot je, se bo pa bistveno povečala, spijem vsako jutro pol litra limonade (ena limona), vsak večer pojem žlico medu s cimetom, pijem limonado z ingverjem in jem prehranske dodatke Ribamed in Ganoderma 500. Ko to pojem, je možno, da bom Ganodermo zamenjala z Biobranom, ki dokazano dviguje imunski sistem in se bori proti rakavimi celicami. Danes sem v lekarni dobila brošuro o BioBranu in jo moram podrobno naštudirati. Prav tako sem dobila čtivo tudi na OI glede prehrane, tako da danes ne bo časa za kriminalni roman. :)  Aja, pa po nasvet osebe, ki jo zelo spoštujem, masiram tudi akupresurno točko, ki je namenjena levi dojki, in sicer trikrat na dan.

Po obisku OI smo še z dvema prijateljicama odšle na zasluženo kosilo na file orade. Mljask. Šta se mora nije teško. :)

Znanko, ki je poročena na Japonsko, sem prosila, da mi pošlje najboljši zeleni čaj, ki ga imajo. Njena družina se ukvarja s pridelavo in prodajo le-tega. Velikodušno mi je poslala kar tri zavitke, z navodili, kako ga pripraviti, da bo čim boljši vpliv proti raku. Že dolgo je namreč znano, da učinkovine zelenega čaja preprečujejo nastanek rakastih celic.. Še enkrat hvala, Vera! Če bo kdo želel njen kontakt, ga dobi pri meni. Čaji so pa seveda vrhunski.

To je to za danes… Imejte se radi, saj je ljubezen tista, ki dela čudeže. :*

Zbirko blogov, ki sem ji dodala še drugi del, v katerem so članki strokovnjakinj iz področja odkrivanja in zdravljenja raka, vključno z nekaj temami, ki so se mi zdele skozi zdravljenje pomembne, sem izdala v knjigi Vem, da zmoreš, Darja. Več o knjigi si lahko preberete na www.karcinomdojke.si, kjer jo lahko tudi naročite.
Darja

  • Share/Bookmark

Dobra novica št.1 (ker jih pričakujem še veliko več) :)


h1 6.08.2013

Ravnokar sem prejela klic zdravnice iz Onkološkega inštituta, par minut zatem pa mi je isto novico sporočila tudi prijateljica, ki dela na OI. Dobra novica biopsije: Rak se ni razširil na bezgavke!! Wuhu!! :) Baje da imam kri kot profesionalni športnik, krvne markerje pa negativne! Ko bi vsaj bile tako dobre novice še naprej.
:*

Zbirko blogov, ki sem ji dodala še drugi del, v katerem so članki strokovnjakinj iz področja odkrivanja in zdravljenja raka, vključno z nekaj temami, ki so se mi zdele skozi zdravljenje pomembne, sem izdala v knjigi Vem, da zmoreš, Darja. Več o knjigi si lahko preberete na www.karcinomdojke.si, kjer jo lahko tudi naročite.

  • Share/Bookmark

Kako se je vse skupaj začelo


h1 2.08.2013

Sem Darja, 30 letna samska mamica enoletne hčerke Ele. Po poklicu sem univ.dipl.inž.elektrotehnike. Ta blog sem začela pisati tako zase, da izlijem na “papir” vse kar se dogaja, kot za prijatelje, tiste, ki jih bo zanimalo, kako je z mano in za vse tiste, ki se bodo “bognedaj” znašli v podobni situaciji. Predvsem pa bi rada opozorila, da je treba vsako spremembo na telesu vzeti resno, saj lahko še prehitro pride do zmote in se, kot recimo pri meni, maligni tumor zamenja z nedolžno vodno cisto.

Bilo je sredi maja, leta 2013. Zvečer sem se utrujena zleknila v posteljo, z eno od knjig svojega najljubšega pisatelja kriminalnih romanov. Ko sem počasi že padala v svet sanj, sem začutila izboklinico v levi dojki in se v trenutku prebudila. Takoj naslednji dan sem poklicala svojega ginekologa in se naročila za pregled še isti dan. Opravil je ultrazvok, tam pa zagledal črni krogec, ki naj bi nakazoval na vodno cisto, ki po njegovih besedah 100% ni nič nevarnega. Velika je bila premera 0,8 cm. Dobila sem napotnico “pod hitro” in jo odnesla v brežiško bolnišnico na Ambulanto za bolezni dojk.

Čez približno 10 dni sem dobila domov vabilo, da sem na pregled naročena 20.6.2013. Datum sem si takoj zabeležila na stenski koledar, da ga ne bi pozabila. 20.6. sem prišla na pregled v ambulanto za bolezni dojk. Že takoj mi je bilo sumljivo, saj je bila čakalnica prazna. Vseeno sem potrkala in vstopila. Za mizo je sedela sestra in me začudeno pogledala, ko sem ji rekla, da sem naročena. Povedala mi je, da zdravnice tisti dan sploh ne dela, da je očitno prišlo do napake in me pogledala, kot da sem seveda to napako storila jaz. Preverila je v zvezek z datumi in me našla pod datumom 12.6.2013. Ker je vsak človek zmotljiv, se nisem kregala in si mislila, da sem se verjetno zmotila jaz.

Vseeno sem sestri razložila situacijo, ta pa mi je dejala, da brez veze, da sploh hodim, saj mi nimajo kaj narediti. Da me bodo mogoče poslali na UZ, sigurno pa ne bodo punktirali.  Da ima nekaj % žensk ciste in da bom s tem pač morala živeti. In ne samo to…verjetno se mi bodo naredile nove ciste še na jajčnikih. Vprašala me je še, če mi ponovno pošljejo datum in dodala, da bo malo za počakati, saj gredo na dopust za mesec dni, če ne celo več. Prosila sem, da mi seveda pošljejo nov datum. (Tega še do danes ga nisem dobila.)

Doma mi ni dalo miru in sem poiskala listek z obvestilom o datumu in ugotovila, da je bila napaka njihova. Čez nekaj dni, mogoče teden kasneje sem odšla na isto ambulanto, da mi ali vrnejo napotnico ali pa me sprejmejo takoj. Na vratih me je pričakal listek, da so že na dopustu in jih ne bo do 9. avgusta. Ker je bula vidno rasla, sem ponovno poklicala svojega ginekologa in ga prosila, če mi še enkrat napiše napotnico. Še enkrat mi je preko ultrazvoka pogledal bulo in ponovno zatrdil, da je vodna cista. Na vprašanje, če je siguren, pa povedal, da ima za samo 30 letne izkušnje in da ve, kdaj gre za raka. Ker je bil premer bule že 2 cm, sem ga prosila, če mi da napotnico “pod nujno”, ki se reši v 24ih urah, vendar je rekel, da ne more, ker to je za rakave tvorbe, kar pa moja ni.

Napotnico “pod hitro” mi je seveda napisal (bil je četrtek, 18.7.2013), prijateljica iz Novega mesta pa jo je v ponedeljek odnesla v ZD Novo mesto. V torek sem že dobila domov pošto, da sem v četrtek,  25.7.2013, naročena na pregled. Potrebovali so samo 4 dni, za kar sem jim res hvaležna. Menda imajo mamice po rojstvu prednost. Zdravnica v Novem mestu me je pregledala in takoj opravila punkcijo. Vsi smo pričakovali vodo, te pa ni bilo od nikjer… Tisto malo tkiva, kolikor ga je dobila je poslala na testiranje. V ponedeljek zjutraj nekaj časa nisem imela ob sebi telefona, potem pa me je čakalo 6 neodgovorjenih klicev meni neznane številke.

“ZD Novo mesto”…takoj so me zvezali k moji zdravnici, ta pa je povedala, da citologinja ne more določiti zakaj gre ter mi naročila, da se naslednje jutro zglasim na ponovni punkciji in mamografiji. Mamografija je zelo “ne bodi ga treba” zadeva, ampak žal potrebna v takšni situaciji. Na punkciji pa sta me poleg citologinje pregledali še 2 zdravnici. Citologinja mi je razložila, da so bile prisotne sumljive celice, da zato ponovna punkcija in da bom rezultate zvedela že naslednji dan.

V sredo sem klicala takoj zjutraj. Zdravnica mi je povedala, da rezultati so že prišli, vendar jih še ni videla. Naj pridem malo po tretji uri do nje. Ker mi ni dalo miru, sem jo čez 3 ali 4 ure ponovno poklicala in jo prosila, naj me pripravi na to, kar bom slišala pri njej. Ni dobro, je rekla. Papilarni karcinom dojke je. Prosim, če vseeno pridete do mene, da dobite vso papirologijo. Vprašala me je še, če naj kar pošljejo kopije vseh rezultatov in napotnico na Onkološki inštitut v LJ ali bom vse to odnesla sama. Seveda, pošljite. Čimprej. Žal je bila napotnica samo pod hitro, ker nujni primeri se obravnavajo in operirajo v 24ih urah.

Ne bom niti razlagala šok vseh bližnjih, solze in še enkrat šok…

Teta ima sorodnico in družinsko prijateljico, ki je ginekologinja in ta se je zelo zavzela zame. Še enkrat mi je napravila UZ in tudi videla, da v cisti je tkivo. Z mano se je pogovorila o vseh možnostih, zraven pa napisala napotnico “pod nujno”. Včeraj, 1.8., dan po tem ko sem zvedela v kakšen boj se podajam, sva se z mojo mami odpeljale na Onkološki inštitut v LJ.

Tam so bili zelo zelo prijazni. Zdravnik me je takoj pregledal, še isti dan so mi odvzeli kri, slikali pljuča in napravili ultrazvok leve bezgavke in vzeli delček nje za biopsijo. Že sam UZ se ponavadi čaka malo manj kot mesec, vendar sta se zdravnik in medicinska sestra zelo zavzela zame, tako da sem bila na vrsti še isti dan. Zdravnik mi je povedal, da se zdaj pol leta njihova. Čaka me operacija enkrat ta mesec, potem pa sevanje in kemoterapija. Možno je, da je tumor intracistični, kar pomeni, da gre za rakavo tkivo v notranjosti ciste. Zdravnik mi je povedal, da bi bilo zame boljše, če bi šlo za raka znotraj ciste, da poteka operacije pa to ne spremeni.

V tem blogu bom pisala o svoji bitki s to boleznijo. Kako zdravljenje poteka, kakšni bodo rezultati odvzemov in kakšni tumorja…mogoče bo pa ta moja izkušnja komu pomagala, če ne drugače vsaj na način, da uvidi, da je zdravje prioriteta št. 1. Vse drugo se uredi. Naj povem, da svojega ginekologa ne krivim popolnoma nič…kasneje so mi  še vsi zdravniki povedali, da lahko hitro pride do takšne zmote, saj pri tako mladih ženskah ni tipično, da bi imele raka na dojki. Še vedno mislim, da je že moralo biti tako, da se je na koncu uredilo, oz. da se bo uredilo. Zdaj vsaj vem proti čemu se borim. Še več pa bom izvedela naslednji petek, po posvetu s svojim zdravnikom, ko pridejo rezultati bezgavk, krvi in pljuč.

U boj, u boj, za narod svoj! :) Držite pesti zame, da dobim to bitko. :*

Zbirko blogov, ki sem ji dodala še drugi del, v katerem so članki strokovnjakinj iz področja odkrivanja in zdravljenja raka, vključno z nekaj temami, ki so se mi zdele skozi zdravljenje pomembne, sem izdala v knjigi Vem, da zmoreš, Darja. Več o knjigi si lahko preberete na www.karcinomdojke.si, kjer jo lahko tudi naročite.

  • Share/Bookmark