Ponovno srečanje z rakom (rak na jajčniku)


h1 6.01.2015

Leto 2015 bo v naši družini na žalost zopet v znamenju raka. Sem že govorila o BRCA, a ne? Okvarjenem genu, ki ni zmožen tkivo dojk in jajčnikov obraniti pred rakavimi celicami. Statistika kaže, da bo ženska z BRCA 1 v 86% zbolela za rakom na dojkah in 25%, da bo zbolela za rakom na jajčnikih. In ker sem bila na ta gen pozitivna, je bila velika verjetnost, da ga ima tudi mami. Test je to samo potrdil. Ker je stara že čez 50 let, so ji svetovali preventivno odstranitev jajčnikov. Par mesecev je kolebala, konec leta se je pa le odločila, da gre na preventivno odstranitev. Malo pred Božičem sem jo odpeljala na OI, dan kasneje je bila operirana in že isti dan mi je po telefonu povedala, da nekaj ni v redu. Ni nam bilo jasno, kaj se dogaja, saj je ultrazvok še tri dni pred operacijo pokazal, da je vse v redu. Pa ni bilo. Eden od jajčnikov, oz. jajcevodov je bil že rakav in tako bo mami jutri prestala ponovno operacijo, potem pa jo čaka podobna pot kot mene lani. Dala mi je zeleno luč, da to napišem na blogu: »Kar ozavesti in povej, da se lahko človek počuti odlično, ne kaže nobenega znaka, pa vseeno v njemu raste rakavo tkivo«. Po besedah njenega kirurga je bila že 6., ki je prišla na preventivno odstranitev jajčnikov in se je izkazalo, da je bolnica že zbolela za rakom. Danes ji je pa ta isti zdravnik povedal, da so imeli tudi že primer, kjer je najprej zbolela hčerka, potem pa še mama. »Vidiš«, sem rekla mami, »sploh nismo nič posebnega«. J Tako da moja mami pravi: »mame z BRCA, ne oklevat, kar hitro na preventivno operacijo«.

Pogumno, namreč vsak dan šteje.

Rak jajčnikov je zelo zahrbtna oblika raka. Ko ga ugotovijo, to je, da ženska že kaže znake, je po navadi že prepozno. Mami je v tem primeru imela recimo da srečo, da so ga zaradi BRCA odkrili pravočasno.

Danes sem odšla torej že tretjič v zadnjih dveh tednih na OI. Z enim razlogom, da sem odpeljala mami in z drugim, da vidimo, kaj se dogaja z mojima cistama/bulama na jajčniku, ki smo jih odkrili 3 mesece nazaj. Ginekologinja me je tokrat, tudi zaradi mami, vzela veliko bolj resno kot prejšnjič. Najprej mi je naredila UZ in že kot prvič je sledila tišina… Držala sem in držala besede, potem pa je izbruhnilo…«Kaj je spet narobe«? Nasmejala se je in v trenutku odgovorila, da popolnoma nič. Da je vse OK. Tistih dveh velikih cist ni več. Je ena majhna, velika približno 1 cm, ampak to je menda normalno za ta čas ciklusa.

Potem sem ji rekla, da glede na to, da je stara mama imela raka na jajčnikih pri 78ih in mami pri 57ih, bi rada odstranila jajčnike tudi sama. Čim prej. Nočem se več hecati z ultrazvoki, saj je očitno, da niso zanesljivi. Povedala mi je, da bi bilo bolje, če bi napravila »neko strokovno besedo«, ki pomeni odstranitev jajcevodov. Rak na jajčniku je menda v večini primerov najprej rak na jajcevodu in potem »strelja« rakave celice ali v jajčnike ali v maternico (nekako tako mi je razložila). Nove smernice nakazujejo, da je bolje, da se mladim bolnicam odstrani jajcevode, kasneje, okoli štiridesetega leta pa še jajčnike.

Vseeno, jaz še vedno ne morem iz svoje kože, zato me je zanimala statistika, ki pa je ginekologinja ni vedela. Rekla mi je, da mi lahko seveda odstrani tudi jajčnike, če bom tako želela, ampak da naj v tem primeru premislim še o shranitvi jajčnih celic, da bi lahko še kdaj imela otroke. Sem ji sicer povedala, da je v redu tako kot je in da otrok ne bi imela več. Pa je vztrajala, da nikoli ne veš in da se ženska lahko še vedno premisli. Odstranitev jajčnikov bi tako ustavila delovanje hormonov, kar bi po njenih besedah bistveno povečalo možnost kardiovaskularnih bolezni (demenca, srčni infarkt, …), menda bi imela potem enako možnost kot moški, saj oni v tej veji bolj ogroženi. Menda estrogen preprečuje KV bolezni. Odstranitev jajčnikov poveča tudi tveganje za osteoporozo in ženska preide v meno. Ginekologinja mi je naročila, da naj si vzamem 2 tedna in potem povem, kako sem se odločila. Poudarila je tudi, da napredek v zdravljenju raka na jajčnikih napreduje s svetlobno hitrostjo in da mi mogoče pri 40ih ne bo niti treba odstraniti le-teh, ampak se bo bolezen dalo pozdraviti tudi kako drugače.

Tako, zdaj imam čas za premislek. V vsakem primeru me čaka v kratkem še ena operacija. Četrta v slabem letu in pol. Sem vprašala, če bo moje telo preneslo ponovno anastezijo in je rekla, da brez problema.

Danes sva se na onko dobili s sotrpinko, ki je zbolela ravno eno leto za mano. Rada bi povedala vsem tistim, ki ne verjamejo v kemoterapijo, kako dobro se je izkazala pri njej. Imela je namreč enako vrsto raka kot sem jo imela jaz. Trojno negativnega. 3 cm v dojki im 5 cm veliko rakavo tvorbo v bezgavki. Pri njej so začeli s kemoterapijo. Po 6ih kemoterapijah pa je odšla na operacijo. Odstranili so ji 5 bezgavk in okoli 3 cm tkiva v dojki. In danes mi je presrečna poročala, da histološki izvid ni pokazal niti ene rakave celice več. Kemoterapija je ubila vse.  Želim ji vso srečo in ogromno zdravja še naprej. <3

Ogromno sreče, zdravja in volje pa želim tudi moji mami. Tudi ona je tako močna kot jaz…no, to imam po njej. Je rekla: »kaj čmo. Križ bomo nadeli na ramo in ga nesli«.

Imejte se radi, v Novem letu 2015 pa vam želim en kup zdravja, prečudovitih trenutkov, ljubezni in uspehov.

Zbirko blogov, ki sem ji dodala še drugi del, v katerem so članki strokovnjakinj iz področja odkrivanja in zdravljenja raka, vključno z nekaj temami, ki so se mi zdele skozi zdravljenje pomembne, sem izdala v knjigi Vem, da zmoreš, Darja. Več o knjigi si lahko preberete na www.karcinomdojke.si, kjer jo lahko tudi naročite.
Darja

  • Share/Bookmark

Kako ravnati, če zatipate zatrdlino v dojki.


h1 13.09.2013

V času pisanja bloga, sem dobila kar nekaj sporočil od punc, ki čakajo na vrsto za pregled na različnih Ambulantah za bolezni dojk. Nimam pojma, zakaj imajo te ambulante tako različne načine in metode v času prvega obiska. V Brežicah te samo pretipajo in dobiš napotnico za ultrazvok (če že). Mislim, da tudi punkcije ne opravljajo (ne trdim). V Novem mestu je imela zdravnica pribor za punkcijo pripravljen v svoji pisarni. Spet za Metelkovo imam podatek, da tudi ne naredijo nič, spet samo pišejo napotnice. Seveda je treba upoštevati dejstvo, da z vsako napotnico izgubiš več ali manj časa. Kakšen je torej moj predlog?

Če zatipate bulo, takoj pokličite ginekologa (tiste, ki do sedaj niste vedele tega podatka – na vsakem ginekološkem pregledu mora/lahko ginekolog pretipa obe dojki. Če tega ne naredi, ga/jo lepo prosite in bo, ker to je super preventiva) ali osebnega zdravnika (izberite tistega, pri katerem boste hitreje na vrsti). Povejte, da ste začutile bulo, da vas je strah (tukaj je dramatiziranje dovoljeno, saj gre za vaše zdravje! :) ) in bi rade kar takoj prišle na pregled. Če imate v družini še kakšne sorodnice z rakom na dojki, omenite tudi to. Nekateri ginekologi naredijo že sami UZ. Zdaj, to je lahko dobro, lahko pa tudi slabo. Meni je ginekolog zatrdil, da imam vodno cisto in me s tem pomiril, kar ni OK. Druga ginekologinja mi je pa povedala, da ravno iz tega razloga sama ne dela UZ-jev bul, čeprav meni ga je naredila (ker so rezultati punkcije že bili znani) in videla rakave celice. Naj bi velikokrat prišlo do zmote. Prilagam fotografiji UZja. Prvi od prvega ginekologa, narejen 2 tedna pred prvim obiskom onkološkega inštituta, drugi od druge ginekologinje, narejen na isti dan kot je bil prvi obisk OI, torej 2 tedna kasneje.

Rakave celice se na drugi sliki lepo vidijo, kot nekakšna usedlina v spodnji polovici tumorja. Če bi bila res vodna cista, bi bil cel “krog” črn, in kot takšen se tudi vidi na prvi sliki. Zakaj je prišlo do napake? Ne vem. Lahko je kriva slabša strojna oprema, lahko pa je rak še toliko bolj viden, ker sem vmes bila na dveh punkcijah.

No, da nadaljujemo.  Ginekolog, tudi če ne naredi UZ-ja, vam v vsakem primeru napiše napotnico. Obstajajo 3 vrste. Navadna/redna (čakalna doba eno leto), hitra (čakalna doba do 3. mesecev) in nujna (brez čakalne dobe). Nujne vam sigurno ne bo pisal, če res slučajno na UZ-ju ne vidi, da imate raka, zato vztrajajte za hitro. Pri navadni so namreč čakalne dobe eno leto ali še malo dlje. Ko sem sedela v Novem mestu v sprejemni sobi pri med. sestri, da je vpisala moje podatke v karton, je potrkala starejša gospa in prosila, da bi se naročila za pregled dojk. Imela je navadno napotnico in sestra ji je rekla, da je čakalna doba dobro leto. Gospa jo je čukasto pogledala, ji povedala da je stara 80 let in jo vprašala, če misli, da bo takrat še živa? Še zdaj se nasmejem, ko se spomnim na njo. :) (Gospa je želela na preventivni pregled, ni imela nobene bule. Je pa žalostno, da je čakalna doba tako dolga).

Napotnica velja za katerokoli ambulanto za bolezni dojk. Za Metelkovo v LJ sem slišala že dve graji (brez zamere). Od tega, da so se podatki izgubili, do tega da so samo pretipali in je to bilo to. Za Brežice tudi ne dam svoje roke v ogenj. Novo mesto pa od mene dobi same pohvale, ker že na prvem obisku naredijo punkcijo. Zato najbolje, da pokličete različne ambulante in povprašate, če delajo punkcijo in se na podlagi tega podatka odločite, kam boste odnesle napotnico. Se mi zdi, da se s tem prihrani veliko časa. Vprašajte tudi za približno čakalno dobo. S hitro napotnico bi naj bile na vrsti v roku treh mesecev. V Novem mestu sem bila jaz v samo 4. dneh, kljub “hitri” napotnici. Poudarite, če ste mlade mamice. Te imajo pri njih prednost. Ali spet če imate v družini raka na dojki ali če je hitro rastoče…znajdite se, da pridete čimprej na vrsto.

Naj vas potolažim, da v primeru, da zatipate bulo, je 80%, da je vse ok. Lahko je vodna cista ali benigen tumor.

Drugače pa se z rakom ni za igrati. Kopiram podatke Onkološkega inštituta, ki sem jih prejela osebno iz genetske ambulante. “Ogroženost za nastanek raka dojk in/ali jajčnikov raste s starostjo. Med ženskim prebivalstvom je ogroženost za nastanek raka dojk do starosti 30 let 1% (od 100 žensk bo ena zbolela za rakom dojk) in do starosti 85 let že 11% (pri vsaki 9 ženski se bo razvil rak dojk). Ogroženost za nastanek raka jajčnikov do starosti 70 let je 1% in do 85 let 1,4%”.

Torej do 30. leta bo za rakom dojk zbolela ena punca od 100. To je ogromno!! Zato, pazite se, pregledujte se (10. dan od začetka zadnje menstruacije in tako vsak mesec) in ne zanemarjajte svojega zdravja.

V primeru, da punkcija pokaže raka, vam bo zdravnica napisala hitro napotnico za Onkološki inštitut. Nujno dajo samo v primeru, da je ogroženo vaše življenje. Napotnico lahko vzamete ali pa oni sami pošljejo v Ljubljano. Meni je zdravnica povedala za rezultate dopoldan, zato sem jo prosila, da kar takoj oddajo na pošto, da bo naslednji dan pri njih. Odšla sem še do ginekologinje, ona pa mi je napisala še dodatno napotnico “pod nujno”. S to napotnico sem že naslednji dan sedela pred triažo na OI. Nisem odšla domov in čakala datum, ampak sem si izborila vse kar se je dalo – čimprej. In kljub temu, da je pri meni šlo vse skupaj s “svetlobno hitrostjo”, sem bila operirana šele 23. dan po prvem obisku OI, drugače pa bi sigurno čakala dva meseca.

28.9.2013, je v Ljubljani, v Tivoliju, vsakoletni tek (ali hoja), ki ga organizira Donna Europa, združenje v boju proti raku dojk. Sama sem se že prijavila. Izbirate lahko med 2, 5 ali 10km. Štartnina je 10€, bo pa namenjena Onkološkem inštitutu. Prijavite se lahko TUKAJ. Drugače pa je tek tudi v Mariboru in drugih krajih po Sloveniji. Na strani Donna Europa, si lahko ogledate razpored krajev in datumov. To bo prvi tek/hoja (ker teči ne smem) po zelo dolgem času. Eden od najvišje opisanih vzrokov za nastanek raka na dojkah je tudi primanjkljaj gibanja.

Hvala vsem, ki mi v tem času rečete, da zgledam dobro, navkljub vsemu, kar se mi dogaja. Primoženi sorodnik je celo rekel, da zgledam tako dobro, da škoda, da me niso operirali že 15 let nazaj. :)

Danes zaseda konzilij, kjer “me” moj kirurg preda internistom onkologom, oni pa na podlagi izvidov, določijo moje nadaljnje zdravljenje. Kakšno bo, izvem naslednji teden, ko dobim pošto.

Imejte se lepo, želim vam lep vikend. :)

Zbirko blogov, ki sem ji dodala še drugi del, v katerem so članki strokovnjakinj iz področja odkrivanja in zdravljenja raka, vključno z nekaj temami, ki so se mi zdele skozi zdravljenje pomembne, sem izdala v knjigi Vem, da zmoreš, Darja. Več o knjigi si lahko preberete na www.karcinomdojke.si, kjer jo lahko tudi naročite.
Darja

  • Share/Bookmark

Histološki izvid tumorja


h1 6.09.2013

Najprej sem morala spremeniti naslov mojega bloga, saj so se moji sumi, po vsem prebranem, potrdili, da nimam papilarnega karcinoma dojke. Imam najpogostejšega (70-80% vseh malignih rakov dojk), z imenom (bom kar prepisala in histološkega izvida): Invazivni duktalni karcinom s karakteristikami medularnega karcinoma in situ. Potem pa je napisanih še mali milijon strokovnih besed, lepo zapakiranih v stavke. Nimam pojma kaj vse skupaj pomeni. Bom poguglala vsak termin posebej in tudi tukaj objavila podrobnejše rezultate. Nisem imela še možnosti raziskati. No, pa pojdimo od začetka.

V torek sem bila na genetskem svetovanju OI. Dala sem kri, še prej pa mi je zdravnica na podlagi mojih zapisov pokazala družinsko drevo, ki ga je izrisala. Preverili sva če je vse ok in povedala mi je kako bo zdravljenje potekalo. Ker imamo v družini potrjen gen raka na dojki, bodo prvo testirali znani gen. Ti izvidi bodo menda hitro. Če bo pokazal negativno, pa se naredi cela diagnostika in se na rezultate čaka približno pol leta.

Danes sem se pred obiskom dobila z mojo cimro, ki mi je poročala svoje rezultate. Žal jo čaka kemoterapija in obsevanje. Ob enih sem bila na vrsti jaz. Moj kirurg mi je povedal ime mojega raka in takoj se me je lotilo neugodje, ker nisem vedela, kaj ta rak sploh je. Papilarnega imam v malem prstu, o drugih pa sploh nisem nič prebirala. Poslikala sem svoj histološki rezultat in še zdaj, ko ga berem, nimam pojma zakaj se gre. Po napisanem blogu se lotim raziskovanja.

Kakorkoli, ker je invaziven, me čakata kemoterapija in obsevanje. All inclusive. Priznam, da me ta pojem asociira na Egipt, plaže in all you can eat požrtijo, ki jo zalivaš z neomejeno količino brezplačne pijače. No, ampak to bo počakalo. :)  Kirurg mi je povedal, da bom po njegovih izkušnjah verjetno imela eno kemoterapijo na 3 tedne in tako 4 cikle. Potem pa še en mesec obsevanj, ki bodo vsak dan, razen ob vikendih. Konzilij bo zasedal naslednji petek in menda bo že isti dan šla pošta naprej, tako da verjetno v ponedeljek izvem, kako točno bo potekalo moje zdravljenje. So pa robovi tumorja čisti, menda je najmanjši rob 4mm. Bezgavka pa je tudi bila ok.

“Kakšne so moje možnosti preživetja”, sem ga vprašala. Malo se je izmikal ali pa pač res nerad govori o statistiki. 65% preživetja. V kolikem času? V naslednjih 5ih letih. Kako 5ih letih. Jst jih rabim vsaj 30. :) No, naprej nihče ne beleži statistike. Povedal mi je še, da kemoterapija zviša moje možnosti za 10%. Torej jih imam 75. Nato je še rekel, da to ne morem gledati tako. Da je to narejeno na populaciji. No, saj jaz sem del populacije, sem mu rekla. Pa mi je odvrnil, da jaz sem 1 ali 0, ne pa 0,75. :) In sem ga takoj razumela.

Mi je žal, da me predaja internistu onkologu, ker mi je bil neka oporna točka.  Je pa rekel, da ga lahko kadarkoli obiščem v ambulanti, kar mi veliko pomeni.

Moja rana se lepo celi. Antibiotiki so prijeli. Sicer še ni zaceljena, ampak bo kmalu. Pobral mi je tudi tisti eden ali dva šiva in bila sem tako v svojem svetu, da se sploh ne spomnim, kako je to izgledalo. V soboto sem dobila zadnjo injekcijo proti strdkom v trebuh in ta še zdaj zgleda, kot da je na njemu potekala bitka.

Po pregledu sem se dobila še z dietetičarko. Naredila je meritve in je vse ok. Povedala mi je da sem trenutno malo dehidrirana, pa še prav je imela. :)

S cimro imava enako vrsto raka (vsaj prvi del), tako da naju čaka podobno zdravljenje in imava oporo ena v drugi. Sva se objeli in razglabljali o tem, kako lasulje niso kul. Ona je že zaštrikala kapo. Hvala bogu, da se bo to odvijalo pozimi.

Bom tukaj izkoristila priliko, da se še enkrat vsem zahvalim za rojstnodnevne čestitke, ki jih je bilo malo morje. Res ste zlati vsi po vrsti. :) Hvala tudi za vso skrb. Danes mi enostavno ni zneslo, da bi se javljala na telefon ali odpisala na vsa sporočila, sem pa res ganjena nad tem, kako vam je mar. :* Po pregledu sem skočila še na kosilo, potem pa hitro domov k moji punčki. Nato pa še sestavit novi komp za teto. In je bil dan naokrog.

Lep vikend <3 :*

Zbirko blogov, ki sem ji dodala še drugi del, v katerem so članki strokovnjakinj iz področja odkrivanja in zdravljenja raka, vključno z nekaj temami, ki so se mi zdele skozi zdravljenje pomembne, sem izdala v knjigi Vem, da zmoreš, Darja. Več o knjigi si lahko preberete na www.karcinomdojke.si, kjer jo lahko tudi naročite.
Darja

  • Share/Bookmark

1. pregled po operaciji


h1 30.08.2013

Danes je petek. Mineva 9. dan po moji operaciji. V sredo mi je mami, ki je zdravstveni delavec, odselotejpala moje 3 zareze in pokazale so se tri lepo zaceljene brazgotine. Šele takrat sva opazili, da je tista od pike zašita, ostali pa sta bili samo zaselotejpani. Isti dan sem poklicala tudi genetsko ambulanto na OI, za testiranje gena raka na dojkah in jajčnikih. Prijazna medicinska sestra mi je poslala na e-mail vprašalnik o družinskem drevesu, da se vidi koliko je obolelih za rakom v družini. Dogovorili sva se, da ji ga dostavim v petek, ko imam že ravno pregled pri mojem kirurgu. Vprašalnik se že v samem startu vidi, da je narejen za starejše gospe. Vpisati bi morala namreč tudi vse svoje otroke in vnuke. :)

Čeprav so bile brazgotinice v začetku lepe, pa se mi je ena, tista največja, od tumorja, žal včeraj vnela. Po besedah mojega kirurga menda to ni nič takega. Celoten postopek, kako se je lotil te nadloge je pa tak, da mi je takoj na začetku povedal:
Dr.: “tole bo bolelo”
D: O ne ne, jst se tega ne grem več. Me je že dosti bolelo. Dejva se dogovoriti, da se rana omrtviči, pa da ne bo bolelo.  :)
Dr: ne bo šlo, ker je zagnojeno in ne bo prijelo
D: lejte, jst sem pogajalec, dejva se nekaj dogovoriti
Dr: Haha, to ni demokracija, ampak…
D: Diktatura!
Dr.: Ja, diktatura in diktator sem v tem primeru jaz :) :)
(naj povem, da imam zelo fajn in za hece kirurga in sem z njim zelo zadovoljna).

Z injekcijo mi je nato izbrizgal nekaj tekočine, da jo bo poslal na teste in s nekimi wanna be škarjami razširil rano, ter očistil vse skupaj, tako da mi je v rano vbrizgal vodo ali mogoče fiziološko? Zraven pa se začel spet smejati: “všeč mi je to…”pogajalec”", je rekel. Mhm. Njemu že, meni ne toliko, ker mi dejansko ni uspelo izpogoditi popolnoma nič.  Je pa res, da se bolj grozno vse skupaj sliši, kot pa je dejansko bolelo. Po mojem porodu se mi zdi, da je vsaka bolečina samo blaga bolečina (naj ostane pri temu). :) Potem mi je predpisal še antibiotike za naslednjih 10 dni in mi na levo dojko narisal s flumastrom mejno črto (počutila sem se kot Samantha iz SATC) in rekel, da če se bo vnetje razširilo preko nje, moram v ponedeljek prit k njemu.

No, takoj ko sem vstopila v ordinacijo, še preden mi je rano ščistil. oz. jo sploh videl, sem ga vprašala, če so že prišli histološki rezultati tumorja, pa jih žal še ni bilo. Tako da naslednji petek imam zopet pri njemu pregled in takrat sigurno izvem rezultate. Odstranil pa mi bo tudi šive.

Nato sem šla na fizioterapijo v pritličje zgradbe C, Onkološkega inštituta. Fizioterapevtka me je dodobra “razmajala” in povedala, da sem menda hiper. Hiper? Ja, hiper gibljiva, je rekla. To se menda vidi tako, da če stegneš roke gor, imaš komolce na “X”. No, noge mi res skoraj uspe dati za glavo, tako da očitno bo nekaj na tem. :) Je pa možno, da imam mogoče malo poškodovan en živec (nič hujšega), ker me pri enem določenem gibu nekaj kot zaelektri. Ampak po moje, da bo ok…tudi če ne, ne bo nič takega.

Po fizioterapiji sva se dobili s cimro iz OI, gospo Mariko. Peljala me je v najlepšo gostilno v Ljubljani, v bližini Onkološkega inštituta. Naj povem, da je to eden največjih sončkov, kar jih poznam. Toliko pozitivne energije…ujele sva se že na samem začetku in po moje imam novo, zelo dobro, prijateljico. :)

Po čaju in klepetu sem zopet odšla v Zgradbo C, OI, tokrat v 3. nadstropje, kjer je genetska ambulanta. Medicinska sestra me je naročila že v torek na odvzem krvi, da se bo testiranje čimprej začelo. Povedala mi je, da so ponavadi dejavniki za rak, če ni gensko pogojen, zunanji, kot so stres in/ali prehrana.  Gena sta 2. BRCA1 in BRCA2. Testirali me bodo najprej za tistega, ki je potrjen v naši družini in ti rezultati bodo tudi dokaj hitro znani. Če pa bo rezultat tega testa negativen, pa se naredi podrobna analiza še za drugega in se na rezultat čaka približno pol leta. Vprašala sem jo, če je možno, da imam oba, pa mi je povedala, da so to tako močne okvare, da se v takem primeru najbrž ne bi niti rodila. Potem mi je še rekla, da se je v slučaju pozitivnega gena dobro odločiti za odstranitev, pa sem ji povedala, da imam že dogovorjeno, da v tem primeru dobim eno košarico večje. :)

Všeč mi je, ker so na onkološkem inštitutu res vsi zelo pozitivni in dobrovoljni. Prijazni. Nihče te ne gleda, kot da boš že naslednji dan umrl, kot sem to videla v očeh zdravnice in medicinske sestre v Novem mestu, ko mi je povedala, da imam raka. Je pa res, da v takih bolnišnicah niso vajeni pri tako mladih, da pokažejo testi rakavo tkivo, medtem ko na onkološkem sploh nimaš tam kaj početi, če nisi “the chosen one”, tako da so nas vajeni in nihče nima tistih pogledov v očeh. Seveda ne gre zdravnici v Novem mestu zameriti. Je bila pač šokirana, ker tega ni pričakovala… Za mene bo vedno moja herojka, saj je odkrila mojega raka in urgirala v trenutku. Naj povem, da datuma iz brežiške bolnišnice še zdaj nisem dobila. Ja, tistega datuma za pregled na ambulanti za dojke. In če ne bi šla po novo napotnico h ginekologu, še zdaj ne bi vedela, da imam raka. No, po besedah moje mami, sigurno berejo moj blog in je zato niso poslali. :D Pa da samo ne pljuvam po njih, naj povem, da so moji profesorici pa ravno v Brežicah potrdili raka, medtem ko ga v LJ niso videli. Nauk zgodbe: poslušaj svojo telo in pojdi po drugo mnenje.

Po fizioterapiji sem se dobila z mojo dietetičarko, ampak samo na krajšem klepetu, saj je minilo premalo časa od zadnjega merjenja, tako da bova meritve naredili drug teden.

Sledilo je kosilo z bivšo cimro, ki specializira na Onkološkem. Odpeljali sva se v center v mojo najljubšo restavracijo (DaBuDa). Naročili sva tako dobre jedi, da pri sosednji mizi človeka sploh nista povedala, da sta dobila napačno hrano, ko jima je natakar po pomoti dostavil najino. :) Kaj sva jedli? Jaz ribo v choo chee omaki, z rižem in zelenjavo na žaru, cimra pa je jedla mojo najljubšo jed, zelenjavni Pad Thai. Zaradi pomote sva malo dlje čakali, ampak naju ni nič motilo, saj sva se tako lahko naklepetali še za nekaj časa nazaj. DaBuDa pa je častil sladico. :)

Preden sem odšla domov, sem se še na hitro dobila v Sputniku s prijateljico, potem pa se odpeljala domov. Kako lep dan je bil za mano. :) Včasih prav pogrešam Ljubljano. Je nisem znala dovolj ceniti, ko sem jo videla vsak dan v času študentskih let. Toliko spominov… :)

Tako, jaz sem super. Počutim se odlično. Naslednji korak je odvzem krvi na OI za testiranje na gen, nato počakamo na petek, da končno izvem proti čemu se borim,  potem pa določanje terapije. Lep vikend, dragi moji. Pazite na cesti.

Zbirko blogov, ki sem ji dodala še drugi del, v katerem so članki strokovnjakinj iz področja odkrivanja in zdravljenja raka, vključno z nekaj temami, ki so se mi zdele skozi zdravljenje pomembne, sem izdala v knjigi Vem, da zmoreš, Darja. Več o knjigi si lahko preberete na www.karcinomdojke.si, kjer jo lahko tudi naročite.
Darja

  • Share/Bookmark

Dobra novica št.1 (ker jih pričakujem še veliko več) :)


h1 6.08.2013

Ravnokar sem prejela klic zdravnice iz Onkološkega inštituta, par minut zatem pa mi je isto novico sporočila tudi prijateljica, ki dela na OI. Dobra novica biopsije: Rak se ni razširil na bezgavke!! Wuhu!! :) Baje da imam kri kot profesionalni športnik, krvne markerje pa negativne! Ko bi vsaj bile tako dobre novice še naprej.
:*

Zbirko blogov, ki sem ji dodala še drugi del, v katerem so članki strokovnjakinj iz področja odkrivanja in zdravljenja raka, vključno z nekaj temami, ki so se mi zdele skozi zdravljenje pomembne, sem izdala v knjigi Vem, da zmoreš, Darja. Več o knjigi si lahko preberete na www.karcinomdojke.si, kjer jo lahko tudi naročite.

  • Share/Bookmark

Kako se je vse skupaj začelo


h1 2.08.2013

Sem Darja, 30 letna samska mamica enoletne hčerke Ele. Po poklicu sem univ.dipl.inž.elektrotehnike. Ta blog sem začela pisati tako zase, da izlijem na “papir” vse kar se dogaja, kot za prijatelje, tiste, ki jih bo zanimalo, kako je z mano in za vse tiste, ki se bodo “bognedaj” znašli v podobni situaciji. Predvsem pa bi rada opozorila, da je treba vsako spremembo na telesu vzeti resno, saj lahko še prehitro pride do zmote in se, kot recimo pri meni, maligni tumor zamenja z nedolžno vodno cisto.

Bilo je sredi maja, leta 2013. Zvečer sem se utrujena zleknila v posteljo, z eno od knjig svojega najljubšega pisatelja kriminalnih romanov. Ko sem počasi že padala v svet sanj, sem začutila izboklinico v levi dojki in se v trenutku prebudila. Takoj naslednji dan sem poklicala svojega ginekologa in se naročila za pregled še isti dan. Opravil je ultrazvok, tam pa zagledal črni krogec, ki naj bi nakazoval na vodno cisto, ki po njegovih besedah 100% ni nič nevarnega. Velika je bila premera 0,8 cm. Dobila sem napotnico “pod hitro” in jo odnesla v brežiško bolnišnico na Ambulanto za bolezni dojk.

Čez približno 10 dni sem dobila domov vabilo, da sem na pregled naročena 20.6.2013. Datum sem si takoj zabeležila na stenski koledar, da ga ne bi pozabila. 20.6. sem prišla na pregled v ambulanto za bolezni dojk. Že takoj mi je bilo sumljivo, saj je bila čakalnica prazna. Vseeno sem potrkala in vstopila. Za mizo je sedela sestra in me začudeno pogledala, ko sem ji rekla, da sem naročena. Povedala mi je, da zdravnice tisti dan sploh ne dela, da je očitno prišlo do napake in me pogledala, kot da sem seveda to napako storila jaz. Preverila je v zvezek z datumi in me našla pod datumom 12.6.2013. Ker je vsak človek zmotljiv, se nisem kregala in si mislila, da sem se verjetno zmotila jaz.

Vseeno sem sestri razložila situacijo, ta pa mi je dejala, da brez veze, da sploh hodim, saj mi nimajo kaj narediti. Da me bodo mogoče poslali na UZ, sigurno pa ne bodo punktirali.  Da ima nekaj % žensk ciste in da bom s tem pač morala živeti. In ne samo to…verjetno se mi bodo naredile nove ciste še na jajčnikih. Vprašala me je še, če mi ponovno pošljejo datum in dodala, da bo malo za počakati, saj gredo na dopust za mesec dni, če ne celo več. Prosila sem, da mi seveda pošljejo nov datum. (Tega še do danes ga nisem dobila.)

Doma mi ni dalo miru in sem poiskala listek z obvestilom o datumu in ugotovila, da je bila napaka njihova. Čez nekaj dni, mogoče teden kasneje sem odšla na isto ambulanto, da mi ali vrnejo napotnico ali pa me sprejmejo takoj. Na vratih me je pričakal listek, da so že na dopustu in jih ne bo do 9. avgusta. Ker je bula vidno rasla, sem ponovno poklicala svojega ginekologa in ga prosila, če mi še enkrat napiše napotnico. Še enkrat mi je preko ultrazvoka pogledal bulo in ponovno zatrdil, da je vodna cista. Na vprašanje, če je siguren, pa povedal, da ima za samo 30 letne izkušnje in da ve, kdaj gre za raka. Ker je bil premer bule že 2 cm, sem ga prosila, če mi da napotnico “pod nujno”, ki se reši v 24ih urah, vendar je rekel, da ne more, ker to je za rakave tvorbe, kar pa moja ni.

Napotnico “pod hitro” mi je seveda napisal (bil je četrtek, 18.7.2013), prijateljica iz Novega mesta pa jo je v ponedeljek odnesla v ZD Novo mesto. V torek sem že dobila domov pošto, da sem v četrtek,  25.7.2013, naročena na pregled. Potrebovali so samo 4 dni, za kar sem jim res hvaležna. Menda imajo mamice po rojstvu prednost. Zdravnica v Novem mestu me je pregledala in takoj opravila punkcijo. Vsi smo pričakovali vodo, te pa ni bilo od nikjer… Tisto malo tkiva, kolikor ga je dobila je poslala na testiranje. V ponedeljek zjutraj nekaj časa nisem imela ob sebi telefona, potem pa me je čakalo 6 neodgovorjenih klicev meni neznane številke.

“ZD Novo mesto”…takoj so me zvezali k moji zdravnici, ta pa je povedala, da citologinja ne more določiti zakaj gre ter mi naročila, da se naslednje jutro zglasim na ponovni punkciji in mamografiji. Mamografija je zelo “ne bodi ga treba” zadeva, ampak žal potrebna v takšni situaciji. Na punkciji pa sta me poleg citologinje pregledali še 2 zdravnici. Citologinja mi je razložila, da so bile prisotne sumljive celice, da zato ponovna punkcija in da bom rezultate zvedela že naslednji dan.

V sredo sem klicala takoj zjutraj. Zdravnica mi je povedala, da rezultati so že prišli, vendar jih še ni videla. Naj pridem malo po tretji uri do nje. Ker mi ni dalo miru, sem jo čez 3 ali 4 ure ponovno poklicala in jo prosila, naj me pripravi na to, kar bom slišala pri njej. Ni dobro, je rekla. Papilarni karcinom dojke je. Prosim, če vseeno pridete do mene, da dobite vso papirologijo. Vprašala me je še, če naj kar pošljejo kopije vseh rezultatov in napotnico na Onkološki inštitut v LJ ali bom vse to odnesla sama. Seveda, pošljite. Čimprej. Žal je bila napotnica samo pod hitro, ker nujni primeri se obravnavajo in operirajo v 24ih urah.

Ne bom niti razlagala šok vseh bližnjih, solze in še enkrat šok…

Teta ima sorodnico in družinsko prijateljico, ki je ginekologinja in ta se je zelo zavzela zame. Še enkrat mi je napravila UZ in tudi videla, da v cisti je tkivo. Z mano se je pogovorila o vseh možnostih, zraven pa napisala napotnico “pod nujno”. Včeraj, 1.8., dan po tem ko sem zvedela v kakšen boj se podajam, sva se z mojo mami odpeljale na Onkološki inštitut v LJ.

Tam so bili zelo zelo prijazni. Zdravnik me je takoj pregledal, še isti dan so mi odvzeli kri, slikali pljuča in napravili ultrazvok leve bezgavke in vzeli delček nje za biopsijo. Že sam UZ se ponavadi čaka malo manj kot mesec, vendar sta se zdravnik in medicinska sestra zelo zavzela zame, tako da sem bila na vrsti še isti dan. Zdravnik mi je povedal, da se zdaj pol leta njihova. Čaka me operacija enkrat ta mesec, potem pa sevanje in kemoterapija. Možno je, da je tumor intracistični, kar pomeni, da gre za rakavo tkivo v notranjosti ciste. Zdravnik mi je povedal, da bi bilo zame boljše, če bi šlo za raka znotraj ciste, da poteka operacije pa to ne spremeni.

V tem blogu bom pisala o svoji bitki s to boleznijo. Kako zdravljenje poteka, kakšni bodo rezultati odvzemov in kakšni tumorja…mogoče bo pa ta moja izkušnja komu pomagala, če ne drugače vsaj na način, da uvidi, da je zdravje prioriteta št. 1. Vse drugo se uredi. Naj povem, da svojega ginekologa ne krivim popolnoma nič…kasneje so mi  še vsi zdravniki povedali, da lahko hitro pride do takšne zmote, saj pri tako mladih ženskah ni tipično, da bi imele raka na dojki. Še vedno mislim, da je že moralo biti tako, da se je na koncu uredilo, oz. da se bo uredilo. Zdaj vsaj vem proti čemu se borim. Še več pa bom izvedela naslednji petek, po posvetu s svojim zdravnikom, ko pridejo rezultati bezgavk, krvi in pljuč.

U boj, u boj, za narod svoj! :) Držite pesti zame, da dobim to bitko. :*

Zbirko blogov, ki sem ji dodala še drugi del, v katerem so članki strokovnjakinj iz področja odkrivanja in zdravljenja raka, vključno z nekaj temami, ki so se mi zdele skozi zdravljenje pomembne, sem izdala v knjigi Vem, da zmoreš, Darja. Več o knjigi si lahko preberete na www.karcinomdojke.si, kjer jo lahko tudi naročite.

  • Share/Bookmark