Dobra novica št.1 (ker jih pričakujem še veliko več) :)


h1 6.08.2013

Ravnokar sem prejela klic zdravnice iz Onkološkega inštituta, par minut zatem pa mi je isto novico sporočila tudi prijateljica, ki dela na OI. Dobra novica biopsije: Rak se ni razširil na bezgavke!! Wuhu!! :) Baje da imam kri kot profesionalni športnik, krvne markerje pa negativne! Ko bi vsaj bile tako dobre novice še naprej.
:*

Zbirko blogov, ki sem ji dodala še drugi del, v katerem so članki strokovnjakinj iz področja odkrivanja in zdravljenja raka, vključno z nekaj temami, ki so se mi zdele skozi zdravljenje pomembne, sem izdala v knjigi Vem, da zmoreš, Darja. Več o knjigi si lahko preberete na www.karcinomdojke.si, kjer jo lahko tudi naročite.

  • Share/Bookmark

Kako se je vse skupaj začelo


h1 2.08.2013

Sem Darja, 30 letna samska mamica enoletne hčerke Ele. Po poklicu sem univ.dipl.inž.elektrotehnike. Ta blog sem začela pisati tako zase, da izlijem na “papir” vse kar se dogaja, kot za prijatelje, tiste, ki jih bo zanimalo, kako je z mano in za vse tiste, ki se bodo “bognedaj” znašli v podobni situaciji. Predvsem pa bi rada opozorila, da je treba vsako spremembo na telesu vzeti resno, saj lahko še prehitro pride do zmote in se, kot recimo pri meni, maligni tumor zamenja z nedolžno vodno cisto.

Bilo je sredi maja, leta 2013. Zvečer sem se utrujena zleknila v posteljo, z eno od knjig svojega najljubšega pisatelja kriminalnih romanov. Ko sem počasi že padala v svet sanj, sem začutila izboklinico v levi dojki in se v trenutku prebudila. Takoj naslednji dan sem poklicala svojega ginekologa in se naročila za pregled še isti dan. Opravil je ultrazvok, tam pa zagledal črni krogec, ki naj bi nakazoval na vodno cisto, ki po njegovih besedah 100% ni nič nevarnega. Velika je bila premera 0,8 cm. Dobila sem napotnico “pod hitro” in jo odnesla v brežiško bolnišnico na Ambulanto za bolezni dojk.

Čez približno 10 dni sem dobila domov vabilo, da sem na pregled naročena 20.6.2013. Datum sem si takoj zabeležila na stenski koledar, da ga ne bi pozabila. 20.6. sem prišla na pregled v ambulanto za bolezni dojk. Že takoj mi je bilo sumljivo, saj je bila čakalnica prazna. Vseeno sem potrkala in vstopila. Za mizo je sedela sestra in me začudeno pogledala, ko sem ji rekla, da sem naročena. Povedala mi je, da zdravnice tisti dan sploh ne dela, da je očitno prišlo do napake in me pogledala, kot da sem seveda to napako storila jaz. Preverila je v zvezek z datumi in me našla pod datumom 12.6.2013. Ker je vsak človek zmotljiv, se nisem kregala in si mislila, da sem se verjetno zmotila jaz.

Vseeno sem sestri razložila situacijo, ta pa mi je dejala, da brez veze, da sploh hodim, saj mi nimajo kaj narediti. Da me bodo mogoče poslali na UZ, sigurno pa ne bodo punktirali.  Da ima nekaj % žensk ciste in da bom s tem pač morala živeti. In ne samo to…verjetno se mi bodo naredile nove ciste še na jajčnikih. Vprašala me je še, če mi ponovno pošljejo datum in dodala, da bo malo za počakati, saj gredo na dopust za mesec dni, če ne celo več. Prosila sem, da mi seveda pošljejo nov datum. (Tega še do danes ga nisem dobila.)

Doma mi ni dalo miru in sem poiskala listek z obvestilom o datumu in ugotovila, da je bila napaka njihova. Čez nekaj dni, mogoče teden kasneje sem odšla na isto ambulanto, da mi ali vrnejo napotnico ali pa me sprejmejo takoj. Na vratih me je pričakal listek, da so že na dopustu in jih ne bo do 9. avgusta. Ker je bula vidno rasla, sem ponovno poklicala svojega ginekologa in ga prosila, če mi še enkrat napiše napotnico. Še enkrat mi je preko ultrazvoka pogledal bulo in ponovno zatrdil, da je vodna cista. Na vprašanje, če je siguren, pa povedal, da ima za samo 30 letne izkušnje in da ve, kdaj gre za raka. Ker je bil premer bule že 2 cm, sem ga prosila, če mi da napotnico “pod nujno”, ki se reši v 24ih urah, vendar je rekel, da ne more, ker to je za rakave tvorbe, kar pa moja ni.

Napotnico “pod hitro” mi je seveda napisal (bil je četrtek, 18.7.2013), prijateljica iz Novega mesta pa jo je v ponedeljek odnesla v ZD Novo mesto. V torek sem že dobila domov pošto, da sem v četrtek,  25.7.2013, naročena na pregled. Potrebovali so samo 4 dni, za kar sem jim res hvaležna. Menda imajo mamice po rojstvu prednost. Zdravnica v Novem mestu me je pregledala in takoj opravila punkcijo. Vsi smo pričakovali vodo, te pa ni bilo od nikjer… Tisto malo tkiva, kolikor ga je dobila je poslala na testiranje. V ponedeljek zjutraj nekaj časa nisem imela ob sebi telefona, potem pa me je čakalo 6 neodgovorjenih klicev meni neznane številke.

“ZD Novo mesto”…takoj so me zvezali k moji zdravnici, ta pa je povedala, da citologinja ne more določiti zakaj gre ter mi naročila, da se naslednje jutro zglasim na ponovni punkciji in mamografiji. Mamografija je zelo “ne bodi ga treba” zadeva, ampak žal potrebna v takšni situaciji. Na punkciji pa sta me poleg citologinje pregledali še 2 zdravnici. Citologinja mi je razložila, da so bile prisotne sumljive celice, da zato ponovna punkcija in da bom rezultate zvedela že naslednji dan.

V sredo sem klicala takoj zjutraj. Zdravnica mi je povedala, da rezultati so že prišli, vendar jih še ni videla. Naj pridem malo po tretji uri do nje. Ker mi ni dalo miru, sem jo čez 3 ali 4 ure ponovno poklicala in jo prosila, naj me pripravi na to, kar bom slišala pri njej. Ni dobro, je rekla. Papilarni karcinom dojke je. Prosim, če vseeno pridete do mene, da dobite vso papirologijo. Vprašala me je še, če naj kar pošljejo kopije vseh rezultatov in napotnico na Onkološki inštitut v LJ ali bom vse to odnesla sama. Seveda, pošljite. Čimprej. Žal je bila napotnica samo pod hitro, ker nujni primeri se obravnavajo in operirajo v 24ih urah.

Ne bom niti razlagala šok vseh bližnjih, solze in še enkrat šok…

Teta ima sorodnico in družinsko prijateljico, ki je ginekologinja in ta se je zelo zavzela zame. Še enkrat mi je napravila UZ in tudi videla, da v cisti je tkivo. Z mano se je pogovorila o vseh možnostih, zraven pa napisala napotnico “pod nujno”. Včeraj, 1.8., dan po tem ko sem zvedela v kakšen boj se podajam, sva se z mojo mami odpeljale na Onkološki inštitut v LJ.

Tam so bili zelo zelo prijazni. Zdravnik me je takoj pregledal, še isti dan so mi odvzeli kri, slikali pljuča in napravili ultrazvok leve bezgavke in vzeli delček nje za biopsijo. Že sam UZ se ponavadi čaka malo manj kot mesec, vendar sta se zdravnik in medicinska sestra zelo zavzela zame, tako da sem bila na vrsti še isti dan. Zdravnik mi je povedal, da se zdaj pol leta njihova. Čaka me operacija enkrat ta mesec, potem pa sevanje in kemoterapija. Možno je, da je tumor intracistični, kar pomeni, da gre za rakavo tkivo v notranjosti ciste. Zdravnik mi je povedal, da bi bilo zame boljše, če bi šlo za raka znotraj ciste, da poteka operacije pa to ne spremeni.

V tem blogu bom pisala o svoji bitki s to boleznijo. Kako zdravljenje poteka, kakšni bodo rezultati odvzemov in kakšni tumorja…mogoče bo pa ta moja izkušnja komu pomagala, če ne drugače vsaj na način, da uvidi, da je zdravje prioriteta št. 1. Vse drugo se uredi. Naj povem, da svojega ginekologa ne krivim popolnoma nič…kasneje so mi  še vsi zdravniki povedali, da lahko hitro pride do takšne zmote, saj pri tako mladih ženskah ni tipično, da bi imele raka na dojki. Še vedno mislim, da je že moralo biti tako, da se je na koncu uredilo, oz. da se bo uredilo. Zdaj vsaj vem proti čemu se borim. Še več pa bom izvedela naslednji petek, po posvetu s svojim zdravnikom, ko pridejo rezultati bezgavk, krvi in pljuč.

U boj, u boj, za narod svoj! :) Držite pesti zame, da dobim to bitko. :*

Zbirko blogov, ki sem ji dodala še drugi del, v katerem so članki strokovnjakinj iz področja odkrivanja in zdravljenja raka, vključno z nekaj temami, ki so se mi zdele skozi zdravljenje pomembne, sem izdala v knjigi Vem, da zmoreš, Darja. Več o knjigi si lahko preberete na www.karcinomdojke.si, kjer jo lahko tudi naročite.

  • Share/Bookmark